Državna sekretarka dr. Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Avtor: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Državna sekretarka dr. Jaklitsch je v slavnostnem nagovoru poudarila: »Andrejeve misli o demokraciji so tehtne, še vedno aktualne. Ko neučakano hrepenimo po tem, da bi v naši državi končno v polnosti zaživeli pravo demokracijo, bi bile njegove misli lahko prava spodbuda. V svojih Mislih je bil jasen: »Demokracija se ne da na hitro vprizoriti. Za relativno popolnost demokracije je potreba dolgotrajna demokratična vzgoja in trdna demokratična miselnost povprečnega državljana ter visoka politična kultura strank in' njih vodstev.« Ob tem je seveda pričakoval, da vsak misli s svojo glavo, terja kritično mišljenje, lastno razsodnost, osebno prepričanje, obenem pa svojega mišljenja ne vsiljuje drugemu, temveč ga spoštuje. Toda še bolj kot njegove besede bi bila za mlade spodbuda njegovo življenje in njegova premočrtnost. Ker ni bil le mož besed, temveč dejanj. Nikoli ni omahoval, ko je šlo za njegov narod, pravičnost, za vrednote demokracije. Postavil se je za tisto, kar je bilo prav.«

Uvodoma so zbrane pozdravili župan Občine Kobarid Marko Matajurc, predsednik Krožka Anton Gregorčič Bernardo Spazzapan in predsednik območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Zgornje Posočje Janko Volarič. V spomin na Andreja Slavka Uršiča so položili venec. Zgodovinar Jernej Vidmar Bašin je nato predstavil Uršičevo življenje in delo ter okoliščine njegove ugrabitve in izginotja, zbrane pa je nagovoril tudi Uršičev nečak Marko Uršič. Kulturni program je obogatil Mešani pevski zbor sv. Anton iz Kobarida.

Slovesnost sta pripravila Krožek Anton Gregorčič iz Gorice in Združenje za Vrednote slovenske osamosvojitve Severna Primorska v sodelovanju z Občino Kobarid, Svetom slovenskih organizacij, stranko Slovenska skupnost, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Slovensko prosveto.

Andrej Slavko Uršič, rojen leta 1908 v Kobaridu, je bil pravnik, časnikar in politik, ki je zagovarjal demokracijo, politični pluralizem in svobodo. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratske zveze v Gorici ter urejal njeno glasilo Demokracija. Bil je oster kritik povojne totalitarne oblasti. Izginil je 31. avgusta 1947 na poti med Robičem in Kobaridom; okoliščine njegove smrti in kraj pokopa še danes niso dokončno pojasnjeni.