Kmetijski ministri EU tudi o problematiki energentov in gnojil ter razmerah na trgu mleka

Avtor: Svet EU

Pomembna razprava je potekala glede prvega leta izvajanja Vizije EU za kmetijstvo in prehrano. Slovenija se je strinjala, da so bili sicer narejeni pomembni koraki pri izvajanju strateških usmeritev kmetijske politike EU, a je hkrati opozorila na aktualne izzive, povezane z motnjami v dobavnih verigah ter rastjo cen goriv in gnojil. Pozvala je k usklajenim ukrepom na ravni EU. Izpostavila je tudi potrebo po stabilnem, prožnem in ustrezno financiranem okviru prihodnje skupne kmetijske politike (SKP), ki bo omogočal razvoj trajnostnega, konkurenčnega in odpornega kmetijsko-prehranskega sektorja.

V razpravi o kmetijskih vprašanjih, povezanih z mednarodno trgovino, je Slovenija poudarila pomen uravnoteženega pristopa v trgovinski politiki EU, ki ob odpiranju novih trgov hkrati varuje konkurenčnost kmetijstva, zagotavlja spoštovanje visokih standardov EU ter vključuje učinkovite zaščitne mehanizme. Ob tem je opozorila na nujnost upoštevanja kumulativnih učinkov trgovinskih sporazumov na kmetijstvo ter podprla okrepljen nadzor nad uvozom in izenačevanje standardov za uvožene proizvode. Posebej je izpostavila razmere na trgu gnojil, kjer visoke cene, omejena dostopnost in nestabilne dobavne verige ogrožajo pridelavo hrane, zato pričakuje pravočasne in učinkovite ukrepe na ravni EU za stabilizacijo trga.

Vsi kmetijski ministri so izpostavili pereče stanje na področju gnojil in se strinjali, da mora EU ukrepati na skupni ravni in predvsem delati na dolgoročni odpornosti kmetijstva EU.

Slovenija se je pridružila pozivu Belgije k ukrepanju na ravni Unije za stabilizacijo sektorja mleka. Skupina držav je opozorila na trend padanja cen v sektorju in podprla ukrepe na ravni EU za sprostitev pritiskov na trgu.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o energetskem prehodu v ribištvu in akvakulturi. Ministrica Čalušić je poudarila, da je ta ključen za zmanjšanje emisij in večjo odpornost sektorja, vendar mora biti - v luči trenutnih razmer - izveden uravnoteženo, tako da ne ogrozi konkurenčnosti, delovnih mest in manjših ribiških skupnosti. Ob tem je izpostavila potrebo po postopnem uvajanju nizkoogljičnih tehnologij, zadostni finančni podpori, večji regulativni prožnosti ter naložbah v inovacije in infrastrukturo, zlasti za države z manjšo in starejšo ribiško floto.

Slovenija je ob tem podprla poziv Italije k sprejemu nujnih ukrepov zaradi rastočih cen goriva, ki ogrožajo prihodke ribičev in ribogojcev, ter pozvala k ukrepom, ki omogočajo ohranjanje dejavnosti, lažje črpanje sredstev in olajšave pri pravilih o državni pomoči, s čimer se zagotavlja prispevek sektorja k prehranski varnosti in odpornosti EU. Slovenija je prav tako poudarila pomen malega priobalnega ribolova.