Slovenija na prelomnici: oblikujejo se razvojne usmeritve do leta 2034

Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs med nagovorom | Avtor: MLSKRR

»Če želimo jutri obstati, potrebujemo prave usmeritve, informacije že danes. Ob bok pravočasni obveščenosti se postavlja tudi možnost sooblikovanja ukrepov,« je na srečanju na 58. MOS poudarila ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je na celjskem sejmu pripravilo delavnico, katere rdeča nit je bila razprava o prihodnjih razvojnih priložnostih Slovenije. Delavnica sovpada z začetkom priprav večletnega finančnega okvirja 2028 - 2034, čigar cilji so okrepiti suverenost Evrope, povečati konkurenčnost in okrepiti odpornost. V luči tega bo EU v prihodnjem obdobju osredotočena na šest strateških prednostnih nalog:

1. vlaganje v ljudi, države članice in regije,
2. spodbujanje izobraževanja, socialnih pravic in demokracije,
3. spodbujanje blaginje s konkurenčnostjo, raziskavami in inovacijami,
4. zaščita ljudi ter krepitev pripravljenosti in odpornosti,
5. varovanje Evrope ter
6. vzpostavljanje partnerstev za močnejšo Evropo v svetu.

Programiranje večletnega finančnega okvirja 2028-2034 je na ravni Slovenije šele v začetni fazi, zato se lahko tako finančni obseg kot struktura prihodnjih programov v pogajanjih z Evropsko komisijo še bistveno spremenita. Po trenutnih podatkih bo slovenska ovojnica obsegala pet do šest milijard evrov za izvajanje kohezijske politike, kmetijske politike in drugih programov Evropske unije. V istem obdobju bo Slovenija v evropski proračun prispevala med osem in devet milijard evrov. Če želi Slovenija ostati neto prejemnica evropskih sredstev, ne bo dovolj zgolj učinkovito črpanje nacionalne ovojnice, temveč bo morala bistveno povečati uspešnost prijav na centralizirane evropske programe.

Evropska sredstva pa dobijo pravi pomen šele, ko v očeh deležnikov pridobijo uporabno vrednost, ko so podpora gospodarstvu, institucijam, lokalnim skupnostim. Razvojna delavnica v okviru sejma MOS je bila ravno to - priložnost za odprto razpravo z gospodarstvom, raziskovalnimi organizacijami, regijami in nosilci razvojnih politik o potrebnih ukrepih za razvoj Slovenije.

V razpravi so sodelovali tudi predsednik Državnega sveta RS in predsednik Strateškega sveta za gospodarstvo Marko Lotrič, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar in državni sekretar Rok Šimenc, ki je izpostavil pomen regionalno zasnovanih projektov.

Matjaž Dragar in Marko Hren z ministrstva pa sta predstavila nove razvojne usmeritve Evropske unije, priložnosti za Slovenijo v okviru večletnega finančnega okvira EU 2028-2034 ter proces prenove osrednje strategije gospodarske preobrazbe. Razprava zato ni bila zaključek, ampak prvi korak v nadaljnjem procesu usklajevanja z deležniki.

V nagovoru zbranim je ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs izpostavila še zahtevnost okolja, s katerim so soočeni gospodarstveniki. »Gospodarstveniki se soočate z vse hitrejšimi geopolitičnimi in tehnološkimi spremembami, zato podjetja potrebujete poslovno in politično okolje, ki zagotavlja osnovno stabilnost in predvidljivost ter hkrati omogoča razvoj.«

Ministrica je spomnila, da je bil nemudoma po sklicu parlamenta pripravljen Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva razbremenitev podjetnikov, uvaja pravičnejši prispevek za dolgotrajno oskrbo, olajšuje pridobivanje in ohranjanje kadrov. Vlada je julija letos ustanovila tudi strateški svet za gospodarstvo - neodvisen in strokoven posvetovalni organ, ki pomaga pri oblikovanju gospodarskih politik.