Premier Janez Janša: Vlada gospodarstvo jemlje resno in želi ustvariti stabilno okolje za razvoj

Predsednik vlade Janez Janša je nagovoril zbrane na 21. Forumu obrti in podjetništva. | Avtor: KPV

Obrtnikom in podjetnikom je zagotovil, da vlada razume pomen stabilnega, predvidljivega in razvojno naravnanega poslovnega okolja ter da bo naredila vse za odpravljanje nepotrebnih administrativnih ovir in obremenitev.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je letos zbrala 149 zahtev do vlade in jih povezala v Strategijo razvoja malega gospodarstva 2026-2030. Predsednik vlade je poudaril, da so številne izmed teh zahtev že vključene v koalicijsko pogodbo oziroma se prekrivajo z rešitvami, ki jih pripravlja vlada.

»To ni nek ozek politični program, temveč program razvoja,« je dejal. Ob tem je poudaril, da vseh sprememb ni mogoče izvesti čez noč, pomembno pa je, da se začnejo izvajati takoj in da je njihova smer jasna. »Treba je narediti določene zadeve, to okolje pa mora nato ostati stabilno.«

Kot enega največjih problemov slovenskega poslovnega okolja je izpostavil prav pomanjkanje stabilnosti in predvidljivosti. »Gospodarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo okolje, v katerem lahko načrtuje za tri, pet ali deset let vnaprej. Brez tega je težko sprejemati odločitve o investicijah, zaposlovanju in razvoju.«

Spomnil je, da je Slovenija leta 2008 po približno desetih letih intenzivnega razvoja dosegla okoli 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči prebivalstva, danes pa je praktično na enaki ravni. Medtem so številne države, ki so skupaj s Slovenijo leta 2004 vstopile v Evropsko unijo, občutno napredovale.

»Danes smo še vedno tam. Slovenija torej v tem času na tem področju ni prišla nikamor,« je opozoril predsednik vlade. Eden od glavnih razlogov za neizkoriščene razvojne potenciale je po njegovih besedah prav nestabilnost gospodarskega in političnega okolja.

Kljub temu Slovenija še vedno ohranja relativno visoko raven razvitosti. Predsednik vlade je kot dva ključna dejavnika stabilnosti izpostavil lokalno samoupravo in slovensko gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja, ki so se skozi različne krize izkazala za izjemno odporna, prožna in prilagodljiva.

»Gospodarstvo je bistven faktor stabilnosti Slovenije,« je poudaril in spomnil, da je slovenskim podjetjem po osamosvojitvi uspelo izgubljene jugoslovanske trge z evropskimi nadomestiti bistveno hitreje, kot so Sloveniji takrat napovedovali evropski partnerji.

Predsednik vlade je opozoril tudi na rast deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu. Ta se je z okoli 47 odstotkov leta 2022 povečal na več kot 50 odstotkov BDP. Takšna raven ni dolgoročno vzdržna, saj zmanjšuje prostor tako za razpoložljivi dohodek ljudi kot za investicije in razvoj gospodarstva.

Kot pomemben odgovor na to vprašanje je izpostavil tako imenovano davčno sidro, s katerim bi omejili delež javne porabe v BDP. »S tem dobimo temeljni pogoj za stabilno davčno okolje. Davčno sidro je največje možno zagotovilo za stabilnost,« je poudaril.

Med prednostnimi nalogami vlade bo tudi optimizacija in povečevanje učinkovitosti javne uprave. Predsednik vlade je izpostavil hitro rast števila zaposlenih v javnem sektorju ter poudaril, da je mogoče del kadrov postopoma prerazporediti na področja, kjer delovne sile primanjkuje. Del strukturnega premika je mogoče po njegovih besedah doseči tudi z decentralizacijo državnih institucij.

Vlada se bo posebej posvetila tudi debirokratizaciji in pripravi bolj življenjske zakonodaje. »Storili bomo vse za življenjsko zakonodajo brez nepotrebnih obremenitev in omejitev,« je zagotovil obrtnikom in podjetnikom.

Opozoril je, da Slovenija pri prenosu evropskih direktiv v preteklosti pogosto ni zgolj sledila zahtevam Evropske unije, temveč je domači sistem dodatno zapletala in uvajala strožja pravila, kot jih je zahteval Bruselj. Vlada želi takšno prakso spremeniti ter evropske predpise izvajati na način, ki ne ustvarja dodatnih in nepotrebnih bremen za slovensko gospodarstvo.

»Ni treba odkrivati Amerike. Imamo države, ki imajo delovnopravno zakonodajo, davke in druge sisteme dobro urejene. Dobre rešitve lahko uporabimo tudi pri nas,« je dejal predsednik vlade.

Kot pomemben korak k bolj neposrednemu sodelovanju med vlado in gospodarstvom je izpostavil tudi Strateški svet Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo. »V prejšnji vladi so imeli strateški svet za sovražni govor, zdaj imamo Strateški svet za gospodarstvo. Zdaj se gospodarstvo resno jemlje in na mizi so predlogi, ki smo jih pripravili,« je poudaril.

Predsednik vlade je spregovoril tudi o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in zbiranju podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Ocenil je, da gre za pomembno razvojno vprašanje, saj zakon vsebuje ukrepe, namenjene izboljšanju pogojev za delo, investicije in razvoj.

»Nasprotovanje temu zakonu je nasprotovanje uspešni Sloveniji,« je dejal. Po njegovih besedah bo morebitno referendumsko odločanje pomembno tudi za prihodnjo razvojno smer države: »To referendumsko odločanje bo začrtalo pot prihodnjega razvoja Slovenije.« Rezultat referenduma pa bo tudi signal za potencialne tuje naložbenike.

Predsednik vlade je opozoril tudi na širši evropski problem birokratizacije in izgubljanja konkurenčnosti. Kot pozitiven premik je ocenil prve evropske ukrepe v smeri zmanjševanja regulativnih bremen, ob tem pa poudaril, da mora Evropska unija bistveno več pozornosti nameniti inovacijam, konkurenčnosti in dostopnim cenam energije.

Vlada želi po njegovih besedah drugačen pristop zagovarjati tako doma kot na evropski ravni. Slovenija si po skoraj dveh desetletjih razvojnega zaostajanja ne more več privoščiti odlašanja.

»Po vseh teh letih si ne moremo več privoščiti, da bi še naprej odlašali,« je dejal predsednik vlade in poudaril, da je cilj vlade skupaj z obrtniki, podjetniki in širšim gospodarstvom ustvariti okolje z manj birokracije, stabilnejšimi davki, učinkovitejšo državo ter več prostora za investicije in razvoj.