Slovenski pečat na Češkem: Od Rostoharjeve zapuščine do žive skupnosti danes

Podelitev priznanja. | Avtor: Urad za Slovence v zmaejstvu in po svetu

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je včeraj, 15. aprila 2026, udeležila slovesnosti ob 100. obletnici Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu, v okviru katere so odkrili obeležje Mihajla Rostoharja. Njegovi izjemni zapuščini je bil posvečen tudi spominski večer, ki je bil hkrati priložnost za srečanje s predstavniki Češko-slovenskega društva, slovensko skupnostjo in drugimi prijatelji Slovenije.

Obisk v Brnu je bil tesno povezan s prizadevanji za postavitev kipa Mihajla Rostoharja, pionirja psihologije, ki je s svojim delovanjem stkal neprecenljivo vez med slovenskim in češkim narodom. »Združili bomo moči in skušali tukaj v Brnu na Češkem našemu velikemu slovenskemu znanstveniku iz Krškega postaviti spomenik. Tako bo spomin na njegov prispevek in na njegovo delo trajen ter bo stal tudi za bodoče generacije,« je poudarila državna sekretarka Vesna Humar.

Prav tako je ob tej priložnosti državna sekretarka na večernem srečanju podelila priznanje in zahvalo predsednici Češko-slovenskega društva Aleni Šamonilovi za dolgoletno predano in nesebično delo v Češko-slovenskem društvu ter pri povezovanju slovenske skupnosti na Češkem in krepitvi vezi med Slovenijo in Češko.

Na slovesnosti ob 100. obletnici Oddelka za psihologijo je zbrane poleg državne sekretarke Vesne Humar v imenu rektorja univerze in dekanje Filozofske fakultete nagovoril tudi prorektor Masarykove univerze prof. PhDr. Jiři Hanuš. Ustanovitelja oddelka Rostoharja je predstavila Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško. Dogodek je moderiral predstojnik Oddelka za psihologijo na Fakulteti za socialne študije prof. PhDr. Zbyněk Vybíral. Zbrani so prisluhnili tudi predstavitvama zgodovine in načrtom za prihodnost oddelka. Posebej čustveno je bilo odkritje spominskega obeležja v zunanjem atriju Filozofske fakultete Masarykove univerze. S ponosom sta ga odkrila mlada pravnuka gospoda Rostoharja. Iz Slovenije je na dogodek prišlo več članov treh generacij družine Rostohar.

Na spominskem večeru, ki je sledil, so uvodoma zbrane pozdravili državna sekretarka Humar, veleposlanik Republike Slovenije v Pragi Aleš Balut, podžupan Mestne občine Krško Dejan Žnidaršič in mestna svetnica Mesta Brno Kateřina Jarošová. Rostoharja v osebni luči je predstavila Helena Rožman, o odnosu Rostohar - Cankar in o reviji Napredna misel je predaval Peter Kuhar. Sin M. Rostoharja je delili osebne spomine, hči Ana je prebrala nekaj svojih pesmi, v katere je ujela svoje občutke ob očetu. Za glasbeno popestritev je poskrbela Vokalno inštrumentalna skupina Romantico Acustico iz Slovenije. Srečanje se je zaključilo v sproščenem vzdušju z rojaki in prijatelji Slovenije.

Slovenska skupnost na Češkem je relativno majhna, a raznolika in aktivna, zlasti v Pragi in Brnu. Prek društev in univerzitetnih vezi rojaki skrbijo za ohranjanje maternega jezika ter kulturne dediščine, hkrati pa vzdržujejo tesne stike z domovino. V Brnu deluje Češko-slovensko društvo, ki skupaj z Matejo Kosi, lektorico slovenskega jezika na Masarykovi univerzi, skrbi za živo in dejavno življenje tamkajšnjih Slovencev. V Pragi Slovence povezuje Slovensko društvo Jožeta Plečnika. Predsednik društva Iztok Toplak se je udeležil včerajšnjega dogodka v Brnu.

Naroda druži stoletno prijateljstvo, ki se danes kaže v uspešnem sodelovanju na področju politike, gospodarstva in turizma. Te vezi dopolnjujejo bogata kulturna izmenjava in številna partnerstva med pobratenimi mesti. V skupno zgodovino so se neizbrisno zapisali Jakob Petelin Gallus, Matija Murko, Zofka Kveder, Mihajlo Rostohar in Jože Plečnik. Slednji je s prenovo Praškega gradu in cerkvijo na Vinohradih pustil neizbrisen pečat v podobi Prage, prepletenost usod pa potrjuje tudi spomin na Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vida.

Mihajlo Rostohar (1878-1966) iz Breg pri Krškem je bil pionir slovenske psihologije. Na Češkem je v Pragi ustanovil prvi psihološki laboratorij, v Brnu pa inštitut za eksperimentalno psihologijo. Bil je glavni pobudnik za ustanovitev Univerze v Ljubljani in njenega oddelka za psihologijo. Kot narodno zaveden intelektualec je leta 1918 odigral tudi ključno vlogo pri oblikovanju slovenske državnosti.