Močna Evropa potrebuje sodelovanje in dosledno spoštovanje mednarodnega prava

V pogovoru s predsednikom Pellegrinijem sta se predsednika posvetila vlogi Srednje Evrope v Evropski uniji in širšem mednarodnem prostoru, možnostim tesnejšega regionalnega sodelovanja ter odnosom med Slovenijo in Slovaško. Predsednica je poudarila, da državi povezujejo dobri in prijateljski odnosi ter tvorno sodelovanje v Evropski uniji, zvezi NATO, Združenih narodih in regionalnih pobudah. Ob razpravi o prihodnosti Evrope je izpostavila tudi pomen nadaljnje širitve Unije: »Širitev Evropske unije je ena najpomembnejših strateških politik Unije in ključna naložba v mir, varnost in blaginjo. Proces širitve mora ostati vključujoč, uravnotežen in pravičen. Hitrost in verodostojnost morata iti z roko v roki.« Poudarila je, da mora pristopni proces ostati verodostojen in utemeljen na dosežkih, ob enakih merilih za vse države kandidatke.

Predsednika sta se dotaknila tudi vojne v Ukrajini in varnostnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa. Predsednica Pirc Musar je poudarila, da se Slovenija zavzema za »pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo temeljil na mednarodnem pravu in bo podprt s trdnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino«. Ob tem je opozorila, da je treba vzporedno z mirovnimi prizadevanji nadaljevati pomoč Ukrajini ter vztrajati pri odgovornosti za agresijo in storjene zločine. V pogovoru sta predsednika spregovorila še o položaju Srednje Evrope v spreminjajočih se globalnih razmerjih ter o priložnostih in tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Poseben del predsedničinega programa je bil pogovor z Oleksandro Matviichuk, v katerem sta se osredotočili na vojno v Ukrajini, odgovornost za mednarodne zločine ter vse večjo krizo mednarodnega prava in institucij, ki so bile ustanovljene za njegovo varovanje. Predsednica se je navezala tudi na dokumentarni film The Veto, v katerem Matviichuk opozarja na posledice zlorabe pravice veta v Varnostnem svetu OZN. »Ukrajina je razgalila posledice položaja, ko stalna članica Varnostnega sveta zlorablja pravico veta, hkrati pa sama krši mednarodno pravo,« je poudarila predsednica. Z Matviichuk sta govorili tudi o delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča, pregonu najtežjih mednarodnih kaznivih dejanj ter možnostih, kako storilce zločinov v Ukrajini privesti pred roko pravice.

Ob robu foruma se je predsednica republike sestala še z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom. Poudarila je podporo Slovenije prizadevanjem Sveta Evrope za krepitev demokracije, človekovih pravic in vladavine prava ter njegovi pomembni vlogi pri zagotavljanju odgovornosti za zločine v Ukrajini. »V času, ko se demokratične vrednote soočajo z vse več pritiski, Evropa potrebuje močne institucije, ki jih bodo odločno branile,« je izpostavila predsednica. Slovenija bo po njenih besedah tudi v prihodnje dejavna in konstruktivna partnerica pri obrambi vrednot Sveta Evrope.