Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028

Zasedanje Sveta OZN za človekove pravice | Avtor: MZEZ

Po koncu uspešnega dvoletnega delovanja v Varnostnem svetu OZN si bo Slovenija tudi v vlogi članice Sveta OZN za človekove pravice še naprej proaktivno in odgovorno prizadevala za spoštovanje človekovih pravic, mednarodni mir in varnost ter v sodelovanju z drugimi v širši mednarodni skupnosti prispevala k soustvarjanju boljše, predvsem pa mirnejše prihodnosti za vse.

Ministrica Tanja Fajon ob začetku novega slovenskega članstva v Svetu OZN za človekove pravice poudarja: »Slovenija nadaljuje aktivno in odgovorno delovanje za promocijo in varstvo človekovih pravic. V mednarodni skupnosti Slovenija sistematično podpira človekove pravice kot univerzalno vrednoto. Skupaj si prizadevamo prispevati k svetu, v katerem lahko vsakdo živi dostojanstveno in uživa enake možnosti.«

Slovenija v svojem zunanjepolitičnem delovanju že vrsto let dosledno deluje za zagotavljanje spoštovanja, varovanja in spodbujanja človekovih pravic in se zavzema za progresivni razvoj mednarodnih norm in standardov na področju človekovih pravic. Prav tako že od ustanovitve Sveta OZN za človekove pravice leta 2006 v njem aktivno sodeluje in konstruktivno prispeva k njegovemu delu. Tokratno članstvo Slovenije v Svetu bo že tretje, pred tem smo bili članica v obdobjih med leti 2007 in 2010 ter med leti 2016 in 2018. »Varstvo človekovih pravic je dolžnost vseh držav, hkrati je to tudi temeljno vodilo slovenske zunanje politike in mednarodnih odnosov, ki zahtevajo stalno pozornost, pogum, solidarnost in podporo,« še dodaja ministrica Fajon.

Osrednji poudarki slovenskega delovanja

Pri svojem delovanju bomo posebej dejavni pri tradicionalnih prednostnih vsebinah s področja človekovih pravic, kot so enakost spolov, pravice žensk in deklic, človekove pravice in okolje, pravice otrok, pravice starejših, izobraževanje za človekove pravice in pravice manjšin, posebno pozornost pa bomo namenjali tudi razmeram po svetu. Skrbno bomo spremljali obravnavo kršitev človekovih pravic v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v Sudanu ter se odzivali tudi na druge primere, ki bodo terjali pozornost Sveta OZN za človekove pravice.

Prav tako se bomo zavzemali za ugotavljanje odgovornosti za kršitve človekovih pravic, odpravo posledic kršitev ter spoštovanje odločitev sodnih in drugih pristojnih organov. Pri tem bomo upoštevali in uporabljali tudi izkušnje in znanja, ki smo jih pridobili med ravnokar končanim članstvom v Varnostnem svetu OZN. Prenos prepoznavnega delovanja Slovenije v Varnostnem svetu se odraža tudi v nadaljnji uporabi slogana Krepimo zaupanje. Varujemo prihodnost (ang. Building trust. Securing future.), ki v ospredje postavlja pomen medsebojnega zaupanja za varno prihodnost nas vseh.

Kot aktivna, odprta, konstruktivna in transparentna članica, ki ne vnaša dodatne polarizacije, si bo Slovenija z odprtim in konstruktivnim dialogom ter sodelovanjem z drugimi državami, Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice in preostalimi deležniki v sistemu OZN na področju človekovih pravic ter nevladnimi organizacijami in civilno družbo prizadevala presegati razlike znotraj sveta.

Ob upoštevanju objektivnosti in transparentnosti dela sveta si bomo prizadevali tudi za njegovo učinkovito delovanje. Posebno pozornost bomo namenili zagotavljanju univerzalnosti in nepristranskosti njegovih mehanizmov in posebnih postopkov, neodvisnosti Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice in se še naprej zavzemali za krepitev t. i. pogodbenih teles.

O Svetu OZN za človekove pravice

Svet OZN za človekove pravice je najpomembnejše telo OZN na področju promocije, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu. Sedež ima v Ženevi, ustanovljen pa je bil leta 2006 z resolucijo Generalne skupščine OZN št. 60/251. Sestavlja ga 47 držav članic iz vseh geografskih skupin, mandat vsake članice traja tri leta.

Svet je pristojen za razprave o vseh tematskih vprašanjih človekovih pravic in o razmerah po svetu, ki terjajo njegovo pozornost. Obravnava kršitve človekovih pravic v državah, se odziva na nujne primere in podaja priporočila za njihovo odpravo. Svet se na rednih zasedanjih srečuje trikrat letno: spomladi (februar-marec), ob začetku poletja (junij-julij) in jeseni (september-oktober). Kadar določeno stanje na področju človekovih pravic terja takojšnjo pozornost sveta, se lahko na zahtevo vsaj tretjine članic sestane tudi na posebnem zasedanju.

V okviru sveta delujejo tudi drugi mehanizmi, kot so univerzalni periodični pregled in posebni postopki za tematska vprašanja in stanje človekovih pravic v določenih državah. V delovnih skupinah, ki jih ustanovi svet, potekajo razprave in se oblikujejo predlogi za nove standarde oz. pravne instrumente s področja človekovih pravic.