Umetna inteligenca spreminja družbo: ključ do prihodnosti so odgovornost, etika in znanje

Udeleženci okroglih miz, ki sta potekali v okviru dogodka Univerze v Mariboru o umetni inteligenci, so izpostavili, da umetna inteligenca že danes pomembno preoblikuje družbo ter odpira ključna vprašanja odgovornosti, etike in nadzora. Razprave so poudarile, da bo prihodnji razvoj umetne inteligence uspešen le ob premišljenem upravljanju, kritičnem razumevanju ter aktivnem sodelovanju družbe, z jasnim poudarkom na izobraževanju in opolnomočenju posameznikov.

Okrogla miza Demistifikacija uporabe umetne inteligence v širši družbi je odprla poglobljeno razpravo o vlogi umetne inteligence ter poudarila številne priložnosti, ki jih tehnologija ponuja za razvoj pametnih mest, gospodarstva, izobraževanja in družbe kot celote, pri čemer so udeleženci poudarili pomen premišljenega upravljanja podatkov ter krepitve zaupanja in sodelovanja med različnimi deležniki. Posebej je bilo izpostavljeno, da ohranjanje znanja in nadzora nad podatki predstavlja pomembno razvojno prednost ter osnovo za trajnostne in vključujoče rešitve. Poudarjeno je bilo, da je ohranjanje suverenosti nad podatki ključno tako za države kot za posameznike.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali tudi o vidikih avtomatiziranega odločanja, kot orodja za podporo posamezniku, pri čemer so poudarili pomen razumevanja delovanja sistemov in njihove zavestne uporabe. V ospredje stopa vloga razvijalcev, vodij in odločevalcev, kot aktivnih soustvarjalcev rešitev, ki lahko tehnologijo prilagodijo konkretnim potrebam ter z njo krepijo avtonomijo uporabnikov. Pomemben poudarek je bil namenjen tudi regulaciji, razumljeni kot okvir, ki spodbuja inovacije ter hkrati gradi zaupanje, varnost in etičnost. Na gospodarskem in družbenem področju so udeleženci izpostavili priložnost za širšo porazdelitev koristi umetne inteligence skozi razvoj lokalnih znanj, novih poslovnih modelov ter sodelovanja s humanistiko, ki lahko pomembno prispeva k boljšemu razumevanju družbenih in psiholoških razsežnosti umetne inteligence ter opolnomočenju posameznikov za rabo novodobnih tehnologij.

Moderator okrogle mize, red. prof. dr. Aleš Holobar je izpostavil: »Uvajanje novih tehnologij je vedno spremljal strah pred spremembami in prisilnim izstopom iz cone udobja. Zgodovina nas uči, da strah izvira iz pomanjkanja informacij ali celo iz dezinformacij. Danes smo videli, da so trendi jasni - kdor bo naredil domačo nalogo, bo prihodnost sooblikoval. Vsi ostali pa jo bodo plačevali.«

»Umetne inteligence ne smemo dojemati kot grožnje, temveč kot priložnost za razvoj in večje zaupanje v tehnologijo. Zato smo vzpostavili celovit ekosistem, ki vključuje nacionalno strategijo, regulativni okvir, sodobno infrastrukturo, mehanizme za krepitev in prenos znanja, finančne spodbude za uvajanje rešitev v podjetja ter konkretne rešitve v javnem sektorju. Ustvarili smo pogoje, v katerih lahko rešitve umetne inteligence razvijamo in uvajamo odgovorno, učinkovito in v javnem interesu«, je poudarila udeleženka okrogle mize dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Okrogla miza z naslovom Družba v dobi umetne inteligence je ponudila vpogled v to, kako umetna inteligenca že danes zaznamuje številna področja družbenega življenja, od znanosti in izobraževanja do prava, varnosti ter trga dela. Razprava je pokazala, da tehnologija bistveno spreminja raziskovalne procese, načine objavljanja in vrednotenja znanstvenega dela, hkrati pa odpira pomembna pravna in etična vprašanja, ki kličejo po jasnih in premišljenih regulativnih okvirih ter predvsem usposobljenem in opolnomočenem posamezniku, ki razume uporabnost, a tudi pasti le-te. Posebej je bilo poudarjeno ravnovesje med spodbujanjem razvoja umetne inteligence ter zaščito posameznika, zasebnosti in temeljnih pravic.

Moderator okrogle mize, red. prof. dr. Gregor Štiglic je poudaril: »Današnja okrogla miza o umetni inteligenci je jasno pokazala, da so pogledi na njen vpliv na družbo raznoliki. Umetna inteligenca ne prinaša le tehnoloških sprememb, temveč postopno preoblikuje način, kako delamo, se učimo in sprejemamo odločitve kot družba. Raznolikost udeležencev, ki sicer vsi prihajajo iz akademskega okolja, je omogočila celovit vpogled v izzive in priložnosti, ki jih prinaša ta preobrazba, ter poudarila pomen odprte diskusije pri njenem sooblikovanju.«

V izobraževanju umetna inteligenca ne predstavlja zamenjave za učitelje, temveč priložnost za bolj prilagojene oblike učenja ter krepitev ključnih kompetenc prihodnosti, kot so kritično mišljenje, digitalna pismenost in prilagodljivost. Udeleženci so se v diskusiji dotaknili tudi izzivov kibernetske varnosti in naraščajočih tveganj zlorab, obenem pa izpostavili potencial naprednih sistemov, vključno z vesoljskimi tehnologijami. Ugotavljajo, da na trgu dela umetna inteligenca prinaša tako spremembe kot priložnosti za izboljšanje delovnih pogojev, če jih spremljajo ustrezne organizacijske prilagoditve. Ob tem so opozorili še na razkorak med hitrim tehnološkim razvojem in razumevanjem umetne inteligence v širši javnosti, kjer miti in napačne predstave pogosto vplivajo na učinkovito in odgovorno uporabo, ob čemer je usposabljanje in izobraževanje posameznikov na navedenem področju ključnega pomena.

Red. prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost UM je tako prepričan, da je »v današnji družbi potrebno postaviti ločnico, saj gre pri umetni inteligenci v tem trenutku predvsem za napredne računske in jezikovne modele ter metode, ki temeljijo na obdelavi velike količine podatkov in odzivom, ki temeljijo na verjetnostih porazdelitvah. Ob tem pa vidim ključno nalogo in vlogo Univerze v Mariboru, kot družbeno odgovorne javne inštitucije, da s svojim delovanjem prispeva k razumevanju, pojasnjevanju, opolnomočenju in kritičnemu premisleku pri rabi teh novih tehnologij v naši družbi«.