Šimenc: »Cilj pravičnega prehoda ni samo zapreti eno razvojno poglavje, temveč odpreti novo«

19. 6. 2026

• Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj

V Logarski dolini je 18. junija 2026 potekala Razvojna konferenca Savinjsko-Šaleške premogovne regije 2026 z naslovom Nova smer naprej. Konferenca je združila predstavnike države, občin, razvojnih institucij, gospodarstva, izobraževalnih organizacij in civilne družbe v razpravi o ključnih razvojnih izzivih in priložnostih regije ter o prihodnjih korakih pravičnega prehoda.

Namen dogodka je bil spodbuditi izmenjavo pogledov in oblikovanje skupnih razvojnih usmeritev za uspešno gospodarsko, energetsko in družbeno preobrazbo Savinjsko-Šaleške premogovne regije.

Udeležence je v imenu Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj nagovoril državni sekretar Rok Šimenc, ki je poudaril, da Savinjsko-Šaleška premogovna regija stoji pred eno največjih razvojnih preobrazb v Sloveniji. »Izstop iz premoga ni samo energetsko vprašanje. Je vprašanje gospodarstva, delovnih mest, prostora, znanja, socialne varnosti in prihodnosti ljudi. Zato tudi odgovor ne more biti enoplasten. Biti mora razvojni, usklajen in dolgoročen,« je poudaril državni sekretar.

Spomnil je, da nacionalna strategija predvideva prenehanje obratovanja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj in pridobivanja lignita v Savinjsko-Šaleški premogovni regiji najpozneje do leta 2033. Takšen razvojni preobrat bo neposredno in posredno vplival na številna delovna mesta, zato mora biti proces prestrukturiranja celovit in usmerjen v gospodarstvo, energetiko, okolje, infrastrukturo, izobraževanje ter socialno področje.

V prvem delu konference so bile predstavljene usmeritve Strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026-2050 ter Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije. Udeleženci so se seznanili tudi s trenutnim stanjem v regiji in razvojnimi priložnostmi, ki jih prinaša prehod v novo razvojno obdobje.

Državni sekretar je poudaril pomen zakonodajnega okvira, ki ga predstavljata Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije. »S tem je država jasno povedala, da prehod Savinjsko-Šaleške premogovne regije ni prepuščen naključju, ampak da ga podpira z zakonskim okvirom, strateškimi projekti in finančnimi instrumenti,« je dejal.

Ob tem je izpostavil tudi obseg razvojnih sredstev, namenjenih regiji. Za izvajanje zakona je v obdobju 2026-2035 predvidenih več kot 296 milijonov evrov, dodatno pa je v okviru evropske kohezijske politike za pravični prehod Savinjsko-Šaleške premogovne regije namenjenih skoraj 189 milijonov evrov evropskih in nacionalnih sredstev. »To ni le finančni podatek, ampak zelo jasna razvojna zaveza,« je poudaril državni sekretar.

Osrednji del dogodka je bil namenjen štirim vsebinskim panelom, na katerih so udeleženci razpravljali o gospodarski preobrazbi regije, kakovosti življenja in dostopnosti storitev, energetski preobrazbi ter okolju, naravnih virih in odpornosti regije. Razprave so izpostavile pomen povezovanja ključnih deležnikov, razvoja novih gospodarskih dejavnosti, vlaganj v znanje in kompetence ter ustvarjanja pogojev za kakovostno življenje in delo v regiji.
V zaključku nagovoru je državni sekretar poudaril, da je uspeh pravičnega prehoda odvisen predvsem od sodelovanja vseh ključnih partnerjev - države, občin, razvojnih agencij, gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih institucij ter civilne družbe. »Cilj pravičnega prehoda ni samo zapreti eno razvojno poglavje. Cilj je odpreti novo - takšno, ki bo temeljilo na znanju, inovacijah, novih tehnologijah, trajnostni energetiki in kakovostnih pogojih za življenje,« je poudaril.

Dodal je, da bo prestrukturiranje Savinjsko-Šaleške premogovne regije uspešno le, če bodo prebivalci v njem prepoznali priložnost za razvoj, mladi prihodnost, podjetja pa nove možnosti za rast in investicije. Ministrstvo bo pri tem procesu tudi v prihodnje ostalo zanesljiv partner regije.

Razvojna konferenca je potrdila, da ima Savinjsko-Šaleška premogovna regija ob bogati industrijski tradiciji, znanju in razvojnem potencialu jasno vizijo za prihodnost. Pomembno vlogo pri njeni razvojni preobrazbi imajo tudi sredstva Sklada za pravični prehod, namenjena spodbujanju gospodarske diverzifikacije, ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju kompetenc prebivalcev ter izvajanju projektov, ki bodo prispevali k trajnostnemu in pravičnemu razvoju regije.