Od kriz do reform: pregled ključnih sprememb 2022–2025

• Vlada Republike Slovenije

Okrepili smo socialno varnost in na področju stanovanj, pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe zagrizli v zahtevne strukturne reforme, ki se jih desetletja dolgo ni lotila nobena vlada pred nami. Del projektov bo učinke pokazal postopno, a pomembno je, da so bili na marsikaterem področju narejeni zelo pomembni koraki naprej.

Močan trg dela, vzdržen pokojninski sistem

S 1. 1. 2026 začne veljati pokojninska reforma, s katero se je leta odlašalo in ki smo jo pripravili v soglasju s socialnimi partnerji. Po ocenah nekaterih poznavalcev realnega stanja slovenskega pokojninskega sistema, smo ujeli zadnji trenutek, ko je reforma še lahko prijazna do ljudi. S to reformo še naprej ohranjamo 40 let delovne dobe in zvišujemo odmerni odstotek na 70 %. Tako sedanjim in prihodnjim upokojencem zagotavljamo dostojne pokojnine. Drugi cilj je bil pripraviti sistem na staranje prebivalstva, da bodo vanj zaupale tudi mlajše generacije, ki na trg dela šele vstopajo. Reformo so pozitivno ocenili tako Evropska komisija kot ugledne bonitetne hiše, njen sprejem in uveljavitev pa je bil pogoj za izplačilo sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Pomemben premik naprej smo naredili tudi v javnem sektorju z izvedbo najobsežnejše prenove plačnega sistema. Javni sektor je hrbtenica države, ker javne storitve in sistemi (šolstvo, zdravstvo, socialna varnost) omogočijo, da imamo prebivalke in prebivalci Slovenije primerljive možnosti in dostop do storitev, ki zagotavljajo kakovostno življenje. Zaradi močnega javnega sektorja se uvrščamo med države z najnižjo dohodkovno neenakostjo. S plačno reformo smo odpravili nesorazmerja in vzpostavili vzdržnejši sistem, ki mlade spodbuja k zaposlitvi v javnem sektorju, že zaposlene pa, da v njem ostanejo. Tudi to reformo smo izpeljali v sodelovanju s socialnimi partnerji.

Stanovanje, delo, znanje - temelji kakovostnega življenja

Imeti službo, biti zaposlen vsakemu med nami daje osnovno varnost, stabilnost, dostojanstvo in vključenost v družbo. Zaposlenost pri nas je visoka, ohranjali pa smo jo tudi s številnimi ukrepi in spodbudami za gospodarstvo za blaženje kriznih razmer. V tem mandatu je bilo gospodarstvu namenjenih več kot milijarda evrov pomoči. Zadnji tak ukrep - shema skrajšanega delovnega časa - je bil aktiviran v začetku tega meseca.

A pri merilih uspeha ni pomemben le BDP oz. gospodarska rast, ampak tudi to, kako ljudje živijo. Podatki kažejo, da Slovenija ostaja med najboljšimi v EU pri socialni varnosti in obvladovanju stanovanjskih bremen. Ob tem se seveda zavedamo, da je bilo področje stanovanjske politike od osamosvojitve dalje močno zanemarjeno in da je mladim (družinam) v trenutnih razmerah zelo težko priti do lastnega doma. Zato smo se z izgradnjo javnih in neprofitnih stanovanj resno lotili zagona stanovanjske politike. Želimoizboljšati dostopnost do vseh vrst stanovanj in zagotoviti primerne finančne pomoči tistim, ki stroškov ne zmorejo plačevati sami.

Šolstvo je še eno področje, ki je bilo skozi desetletja precej zanemarjeno. S plačno reformo javnega sektorja smo poskrbeli za izboljšanje plač učiteljev, še posebej začetnikov, saj je kadrovska stiska v našem izobraževalnem sistemu vse večja. Z zakonodajnimi spremembami smo osnovnemu in srednjemu šolstvu zagotovili dolgoročno načrtno financiranje (cilj 0,5 % BDP letno) ter začeli z večjimi vlaganji: 67 milijonov investicij v srednje šole in dijaške domove ter 160 milijonov evrov za okrepitev študijske pomoči. Ključen vidik prenove šolskega okolja pa je seveda posodobitev vsebin in načinov učenja. Cilj prenove je, da učenci in dijaki pridobijo sodobne kompetence: digitalne veščine, medijsko pismenost, kritično presojo informacij, finančno pismenost ter sposobnost sodelovanja in ustvarjalnega reševanja problemov. S tem povečujemo uporabnost znanja v praksi in krepimo vez med izobraževalnim sistemom ter gospodarstvom.

Sodelovanje z gospodarstvom krepimo tudi na področju znanosti: Slovenija je postala članica Cerna in Evropske vesoljske agencije, z domačimi strokovnjaki razvijamo novo gensko zdravilo, začeli smo razvoj superračunalnika, vzpostavljen pa je tudi že kompetenčni center kot zadnji steber ekosistema umetne inteligence pri nas. Tudi znanosti smo prvič zagotovili dolgoročno načrtno financiranje (do 1,25 % BDP letno) in - prvič smo praznovali dan znanosti (10. november).

Zdravje in dostojanstvo v vseh življenjskih obdobjih

Kljub desetletjem nakopičenih težav smo odločne korake naredili tudi pri krepitvi javnega zdravstva. Nihče pred nami ni hkrati naslovil dostopnosti, kadrov, financiranja in kakovosti. Ampak s tem smo dosegli, da se trendi pri čakalnih dobah in dostopu do osebnega zdravnika obračajo v pozitivno smer. Čakalne dobe se krajšajo: najbolj v kardiologiji (1600 manj nedopustno čakajočih), podobno na urologiji, ortopediji, infektologiji, diabetologiji, psihiatriji. Zaradi spremenjenega načina financiranja družinskih ambulant ima 7,5 odstotka več ljudi spet svojega osebnega zdravnika, premik pa se je zgodil tudi na področju specializacij: po dolgem času imamo spet skoraj 100 novih specialistov družinske in splošne medicine. Vlagamo tudi v infrastrukturo: v izvajanju je več kot 60 projektov v vrednosti več kot 800 milijonov evrov.

Kljub številnim nasprotovanjem bomo javno zdravstvo še naprej krepili. Da je to prava smer, kažejo tudi podatki Eurostata (2023), po katerih se Slovenija uvršča med najuspešnejše države EU pri zgodnjem odkrivanju rakavih obolenj. Izjemno uspešni preventivni programi Dora, Zora in Svit v sprivatiziranem zdravstvu, kjer je v ospredju dobiček, ne bi obstajali.

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe je bil eden najzahtevnejših projektov na področju socialne varnosti v zadnjih desetletjih. Gre za kompleksen sistem, zato so v začetni fazi neizogibne tudi težave, vendar je smer jasna in prava: zagotoviti dostopno, kakovostno in sistemsko urejeno oskrbo za starejše in druge, ki pomoč potrebujejo. V naši državi prvič celovito urejamo podporo starejšim in drugim, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Zagotovili smo dostopnejše storitve na domu in v institucijah ter stabilno financiranje, s čimer razbremenjujemo družine in krepimo socialno varnost.

Ob koncu moramo omeniti tudi uspešen odziv na naravne nesreče, s katerimi smo se soočali v minulih letih. Izpostaviti velja predvsem ujmo, ki je avgusta 2023 prizadela Slovenijo in je povzročila za skoraj tri milijarde neposredne škode. Po prvem kriznem odzivu smo se odprave posledic lotili sistemsko: z interventno zakonodajo smo prvič omogočili takojšnjo pomoč prizadetim ljudem in gospodarstvu ter uvedli tudi predplačila za obnovo stanovanjskih objektov. Pomemben del tega odziva je bila tudi vzpostavitev klicnega centra 114 kot enotne točke za informiranje ljudi, prizadetih v naravni nesreči. Vlada je za pomoč in obnovo po avgustovskih poplavah do 25. julija 2025 že izplačala 1,181 milijarde evrov, pri čemer obnova ni usmerjena le v sanacijo, temveč predvsem v krepitev odpornosti in zagotavljanja varnega bivanja ljudem tudi v prihodnje.

Krize so zaznamovale naš mandat, a mirno lahko rečemo, da nismo samo gasili »požarov«, ampak postavljali temelje za naslednja desetletja - s krepitvijo javnega zdravstva, šolstva in socialne varnosti, s podporo domačemu znanju in razvojnimi naložbami.