Slovenija na srečanju EU CIO v Københavnu predstavila ukrepe za vzpostavitev ekosistema UI

Srečanje EU CIO | Avtor: Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Gre za tradicionalno neformalno srečanje, ki ga ob podpori Evropske komisije (GD DIGIT) zaznamujejo razprave o strateških in praktičnih vprašanjih, povezanih z digitalizacijo, IKT in inovacijami v javnem sektorju. Namen teh srečanj je izmenjava izkušenj, dobrih praks in izzivov pri uvajanju digitalnih rešitev v Evropi. Čeprav sprejete ugotovitve niso zavezujoče, srečanja predstavljajo pomemben forum za usklajevanje digitalnih politik v EU.

Dan pred srečanjem, 23. septembra, so gostitelji pripravili uvodni program v danskem Digital Hubu, kjer so predstavili dansko zgodbo digitalne transformacije. Posebej so izpostavili uporabo umetne inteligence, ustanovitev digitalnega ministrstva ter pristope k oblikovanju uporabniku prijaznih digitalnih storitev v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Ključne teme srečanja CIO:

• umetna inteligenca v javnem sektorju,

• krepitev konkurenčnosti z zmanjševanjem regulatornih bremen,

• prihodnje digitalne naložbe v EU.

Slovenski ukrepi na področju umetne inteligence

Državna sekretarka je predstavila ključne ukrepe, s katerimi Slovenija sistematično gradi celovit ekosistem umetne inteligence za podporo malim, srednjim in zagonskim podjetjem:

• Posodobljen nacionalni program za umetno inteligenco do leta 2030, ki bo nadgradil obstoječi strateški okvir, veljaven do leta 2025.

• Mehanizem Evropskih digitalnih inovacijskih stičišč (EDIH), ki MSP-jem omogoča brezplačno podporo pri digitalni preobrazbi. Država bo v treh letih sofinancirala 2,8 milijona evrov, enak znesek prispeva tudi Evropska komisija.

• Vzpostavitev Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI)kot osrednjega stičišča znanja, storitev in strokovnjakov, financiranega v višini 3,6 milijona evrov iz integralnih sredstev.

• Slovenska tovarna umetne inteligence in superračunalnik SLAIF & HPC Vega2, s skupno vrednostjo okoli 135 milijonov evrov, od tega polovico prispeva država.

• Mehanizem Evropskih konzorcijev za digitalno infrastrukturo (EDIC), v okviru katerega Slovenija že sodeluje v ALT-EDIC (jezikovne tehnologije), CitiVerse (digitalni dvojčki za lokalne skupnosti) in Europeum (blockchain). V pripravi sta še EDIC za kmetijstvo in EDIC za digitalne skupne dobrine.

• Sprejetje zakona o umetni inteligenci, s katerim Slovenija prenaša evropski Akt o umetni inteligenci v nacionalno zakonodajo ter uvaja regulatorne peskovnike za lažje uvajanje inovativnih rešitev.

V letu 2026 so predvideni tudi javni razpisi za podporo interdisciplinarnim inovacijskim projektom na področju umetne inteligence ter za podporo manjšim projektom MSP.

Predstavljeni ukrepi tvorijo celovit podporni ekosistem, namenjen krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter učinkoviti uporabi umetne inteligence pri razvoju novih rešitev in storitev.

Izjava državne sekretarke dr. Aide Kamišalić Latifić:
»Slovenija želi biti aktiven partner pri oblikovanju evropske digitalne prihodnosti. Z ukrepi na področju umetne inteligence gradimo zaupanja vreden ekosistem, ki bo krepil konkurenčnost gospodarstva in prinesel ljudem boljše digitalne storitve.«