2. redna seja Vlade Republike Slovenije

11. 6. 2026

• Vlada Republike Slovenije

Vlada se je na začetku seje seznanila s stanjem po včerajšnjem neurju, ki je v številnih krajih po Sloveniji povzročilo veliko škodo. Poleg škode na stanovanjskih in poslovnih objektih ter infrastrukturi je neurje ponekod povsem uničilo tudi poljščine in izjemno prizadelo kmetijstvo.

Pristojni ministri bodo nemudoma poiskali konkretne rešitve za pospešitev procesov od ugotavljanja in ocenjevanja škode do izplačila pomoči.

Predsednik vlade in pristojni ministri so se takoj po zaključku seje vlade odpravili v prizadete kraje, da se seznanijo s potekom odpravljanja škode in zaščito objektov pred novimi padavinami, ki so napovedane.

Poročila o izvedbi primopredaj

Posamezni ministri so predstavili svoje izkušnje s potekom primopredaj po resorjih. Na številnih resorjih so primopredaje potekale korektno, na nekaterih pa je bilo precej nejasnosti.

Ugotovljeno je precej slabo stanje pri črpanju evropskih sredstev, kar je zelo zaskrbljujoče, saj grozi, da bodo ta sredstva za Slovenijo izgubljena. Zato bo nujno pospešiti posamezne projekte in tudi s prerazporeditvami zagotoviti, da bo Slovenija nadoknadila zamujeno.

Ponekod so ugotovili tudi zelo veliko število zaposlitev v zadnjih dneh opravljanja tekočih poslov prejšnje vlade, pri čemer so bili nekateri kadrovski postopki precej čudni in jih bodo podrobno pregledali.

Točka ni bila zaključena in jo bodo nadaljevali na prihodnji seji.

Slovenija ukinja začasni ponovni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o stanju začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Ugotovila je, da se nadzor preneha izvajati in da se ga ne podaljša. Za takšen način nadzora ni razlogov, saj se bo nadzor izvajal v boljših oblikah dela policije. Vlada je naložila Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da o tem obvesti države članice Evropske unije, Evropski parlament, Svet in Evropsko komisijo.

Vlada je tudi izdala Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in Madžarsko in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Vlada se je 21. maja 2026 sicer seznanila z razlogi za podaljšanje začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko z 22. junijem 2026 za šestih mesecev. Ob tem pa je tudi napovedala, da bo policija nadzor na notranjih mejah začela izvajati v drugačni obliki, in sicer naključno, skladno z analizami tveganja ter v večji meri izvajala izravnalne ukrepe, predvsem na najbolj pomembnih in varnostno izpostavljenih tranzitnih poteh.

Slovenska policija bo na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko in v notranjosti svojega ozemlja intenzivirala izvajanje izravnalnih ukrepov. Če bodo okoliščine v zvezi s povečanjem čezmejne kriminalitete in sekundarnih migracij tveganja kazale na dejstvo, da je potrebno stopnjevanje izvajanja policijskih nalog, bo to izvedla z delom na bivših mejnih prehodih ali v njihovi neposredni bližini. Izvajanje izravnalnih ukrepov bo policija usmerila na lokacije, ki na podlagi analiz tveganja predstavljajo povečano tveganje za sekundarne migracije in čezmejno kriminaliteto.

Slovenska policija sodeluje s policijami vseh sosednjih držav in ima namerava dobro sodelovanje tudi ohraniti in še okrepiti. Vrsto let poteka dobro sodelovanje s hrvaško in madžarsko policijo v obliki redne izmenjave operativnih podatkov o problematiki na skupni meji ter v obliki mešanih patrulj, katerih naloga je preprečevanje čezmejne kriminalitete in odkrivanje nedovoljenih prehodov državne meje. Vzpostavljeno je bilo tudi delovanje tristranskih patrulj policij Slovenije, Hrvaške in Italije na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Poleg tesnega sodelovanja med policijami s sosednjimi državami in državami Zahodnega Balkana se je v zadnjih letih vzpostavilo sodelovanje s posameznimi državami Severne Afrike, predvsem z Alžirijo in Marokom na vseh ključnih področjih policijskega delovanja, zlasti na področju boja proti čezmejnemu kriminalu, upravljanja migracij ter vračanja.

Ukrepi Evropske unije za varnost zunanjih meja, ki so se začeli uporabljati pred kratkim, dopolnjujejo razloge za uvedbo novega načina nadzora meja Republike Slovenije. Eden od teh je Sistem vstopa/izstopa na zunanjih mejah EU, ki se v polnosti uporablja od aprila letos. Gre za digitalni sistem upravljanja meja na ravni EU, v katerem se evidentirata vstop in izstop državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje schengenskega območja z namenom kratkoročnega bivanja. Z zajemom ter shranjevanjem osebnih in biometričnih podatkov pomaga pri ugotavljanju identitete, s čimer prispeva k preprečevanju nezakonitih prehodov meje in zanesljivejšemu odkrivanju oseb, ki jim je potekel dovoljen čas bivanja v schengenskem območju, z evidenco zavrnitev vstopa pa pomaga tudi pri preprečevanju terorizma in hudih kaznivih dejanj.

Jeseni 2026 je načrtovan začetek delovanja še enega informacijskega sistema EU velikega obsega, in sicer ETIAS - sistem potovalne odobritve, ki jo bodo morali pridobiti državljani tretjih držav pred prihodom na mejni prehod in jo imeti veljavno v celotnem obdobju prebivanja na ozemlju. Ta sistem bo omogočil dodatne postopke preverjanja oseb že pred njihovim prihodom na mejni prehod. Z uveljavijo navedenih sprememb bodo organi, ki izvajajo mejno kontrolo lahko lažje in bolj učinkovito izvajali mejno kontrolo na zunanjih mejah, kar dodatno razbremenjuje varnostno situacijo na notranjih mejah EU.

Poleg tega se bodo junija 2026 začeli izvajati postopki iz Pakta o migracijah in azilu, ki bodo pomembno prispevali k zagotavljanju varnejših meja schengenskega območja. To je na primer postopek preverjanja na zunanjih mejah, ki bo vključeval identifikacijo in varnostno preverjanje oseb, ki nedovoljeno vstopajo v EU, ter njihovo registracijo v sistem Eurodac.

Kljub temu, da so svetovne varnostne razmere, še posebej tiste v soseščini EU, razlog za zaskrbljenost za nacionalno varnost držav članic, se ocenjuje, da bodo našteta nova orodja, v kombinaciji z naključnimi policijskimi kontrolami in okrepljeno uporabo alternativnih ukrepov na celotnem ozemlju Republike Slovenije, dosegla cilje, ki jih sicer zasleduje nadzor na notranjih mejah, in zagotovila ustrezne stopnje varnosti.

Z odpravo kontrol na notranjih mejah se bo razbremenilo delovanje policijskih postaj in zagotovilo večjo prisotnost patrulj na terenu, olajšal se bo pretok potnikov in čezmejnega tovornega prometa. S to odločitvijo vlada tudi sledi priporočilom Evropske komisije o nujnosti in sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora s strani Slovenije.

Nacionalni varnostni organi Republike Slovenije bodo še naprej pozorno spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter učinke prenehanja izvajanja začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Sklep o določitvi protokolarnih pravil

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o določitvi protokolarnih pravil in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sklep o določitvi protokolarnih pravil se spreminja predvsem v delu, ki se nanaša na sestavo Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, nekatere spremembe pa so vezane tudi na Zakon o Vladi RS.

Vir: Generalni sekretariat vlade

Vlada je sprejela sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o prepovedi izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme iz oziroma preko Republike Slovenije v Izrael ter uvoza iz Izraela v Republiko Slovenijo

Vlada Republike Slovenije je dne 31. 7. 2025 sprejela sklep št. 51000-20/2025/2, s katerim je prepovedala izvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme iz oziroma preko Republike Slovenije v Izrael ter uvoz iz Izraela v Republiko Slovenijo, pri uvozu izvzemši opremo, ki je v Republiki Sloveniji potrebna za področje varnosti in odpornosti.

Ministrstvo meni, da je navedeni sklep vlade nepotreben, saj so postopki, način in pogoji izdaje dovoljenj v prometu z vojaškim orožjem v Republiki Sloveniji urejeni na zakonski (Zakon o obrambi) in podzakonski ravni (uredba), zato je Vlada RS sprejela sklep, da se navedeni sklep št. 51000-20/2025/2 z dne, 31. 7. 2025, preneha veljati. Ministrstvo v zvezi z izvozom orožja v Izrael izvaja aktivnosti v skladu s predpisi na tem področju in kriteriji skupnega stališča Sveta EU 944/2008/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada Republike Slovenije je razveljavila sklepe z izhodišči za sprejetje ukrepov zoper Izrael, ki sicer niso bili nikoli izvedeni

Vlada Republike Slovenije je razveljavila Sklepe Vlade Republike Slovenije št. 50000-3/2025/4 z dne 17. 7. 2025, št. 56000-2/2025/3 z dne 25. 9. 2025 in št. 30000-5/2025/2 z dne 6. 8. 2025.

S tem bodo ponovno vzpostavljeni pogoji za normalen politični dialog z Izraelom. Skozi politični dialog in tiho diplomacijo bo mogoče okrepiti vlogo Republike Slovenije v prizadevanjih za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Širitev dvostranskega sodelovanja pa bo ustvarila dodatne priložnosti za sodelovanje z Izraelom na področjih skupnega interesa, kot so inovacije, digitalne tehnologije, umetna inteligenca, kibernetska varnost, upravljanje z vodami, trajnostno kmetijstvo, zdravstvo, znanost, zaščita in reševanje ter gospodarsko sodelovanje.

Slovenija pri tem ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava, Ustanovne listine OZN, mednarodnega humanitarnega prava in zaščiti civilnega prebivalstva. Prav tako ostaja nespremenjeno stališče vezano na iskanje rešitve, ki bo na osnovi dialoga omogočala mirno in varno sobivanje Izraelcev in Palestincev.

Današnja odločitev odraža prepričanje, da Slovenija svoje interese, vrednote in zunanjepolitične cilje učinkoviteje uresničuje z dialogom, diplomatsko angažiranostjo in aktivnim sodelovanjem, kot pa z dejanji, ki omejujejo in zapirajo možnosti za neposredno komunikacijo. Namen Vlade Republike Slovenije je voditi zunanjo politiko, ki v prvi vrsti ščiti vitalne nacionalne interese in pri tem združuje načelnost z učinkovitostjo ter prispeva k miru, varnosti in stabilnosti v regiji in širše.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije

Vlada o razrešitvi in imenovanje guvernerja v Evropski investicijski banki

Vlada je na današnji seji razreši Klemna Boštjančiča, nekdanjega ministra za finance, s funkcije guvernerja Republike Slovenije v svetu guvernerjev Evropske investicijske banke (EIB) in na to funkcijo imenuje mag. Andreja Širclja, aktualnega ministra za finance.

Skladno s prvo točko 7. člena Statuta EIB, svet guvernerjev sestavljajo ministri, ki jih imenujejo države članice. Zaradi imenovanja mag. Andreja Širclja za novega ministra za finance, se s funkcije guvernerja v EIB razreši Klemna Boštjančiča, nekdanjega ministra za finance, in namesto njega imenuje mag. Andreja Širclja.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada o razrešitvi in imenovanju generalnega sekretarja na Ministrstvu za finance

Vlada je na današnji seji razrešila mag. Vesno Zupančič Klarič s položaja generalne sekretarke na Ministrstvu za finance. Ob enem je izdala odločbo za imenovanje Dušanke Leben za vršilko dolžnosti generalnega sekretarja.

Zakon o javnih uslužbencih določa, da funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, lahko na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena.

Zakon o javnih uslužbencih prav tako določa, da se naslednji dan po prenehanju položaja in do imenovanja novega uradnika na položaj brez javnega natečaja imenuje vršilec dolžnosti za največ šest mesecev.

Vlada je za vršilko dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za finance, od 15. junija 2026 do imenovanja generalnega sekretarja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 15. decembra 2026, tako imenovala Dušanko Leben.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada imenovala Viljema Lebna za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino

Vlada je na redni seji razrešila dosedanjo generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino Špelo Spanžel in za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturo imenovala Viljema Lebna. Viljem Leban bo mandat vršilca dolžnosti prevzel 12. junija 2026, in sicer do imenovanja novega generalnega direktorja oziroma najdlje do 11. decembra 2026.

Viljem Leban je študiral filozofijo in primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je profesor filozofije in diplomirani literarni komparativist. Dodatno strokovno znanje je pridobival na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih, konferencah ter študijskih obiskih, predvsem v skandinavskih državah.

Njegova karierna pot je tesno povezana s knjižnično dejavnostjo, vodenjem javnih zavodov in uvajanjem sodobnih pristopov v knjižnicah. Med letoma 2019 in 2024 je kot ravnatelj vodil Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, v kateri je skrbel za organizacijsko prenovo, optimizacijo delovnih procesov in razvoj knjižničnega sistema na nacionalni ravni. Pred tem je bil direktor Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin (1994-2005), Mestne knjižnice Kranj (2006-2015) in Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem (2017-2019).

Pomemben del njegovega dela je bil usmerjen v avtomatizacijo in digitalizacijo knjižničnih storitev, pa tudi v gradnjo novih knjižnic v Bovcu, Kobaridu in Kranju. Sodeloval je pri načrtovanju knjižnic na Reki in v Zadru ter pri načrtovanju nove nacionalne knjižnice NUK 2.

Kot bibliotekarski specialist z opravljenim strokovnim izpitom je za svoje strokovno delo prejel Čopovo diplomo leta 2003 ter priznanje Občine Tolmin leta 2006 za prispevek k razvoju knjižničarstva.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada imenovala Vesno Jurca Tadel za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost

Vlada je na redni seji razrešila dosedanjo generalno direktorico Direktorata za ustvarjalnost Barbaro Koželj Podlogar in za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ustvarjalnost imenovala Vesno Jurca Tadel. Vesna Jurca Tadel bo mandat vršilke dolžnosti prevzela 12. junija 2026, in sicer do imenovanja novega generalnega direktorja oziroma najdlje do 11. decembra 2026.

Vesna Jurca Tadel je univerzitetna diplomirana dramaturginja, študij je zaključila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Njena karierna pot je tesno povezana s področjem uprizoritvenih umetnosti in mednarodnim sodelovanjem. Organizacijske in vodstvene sposobnosti je pridobila na dosedanjih vodstvenih položajih.

Bila je vršilka dolžnosti umetniške vodje v Mestnem gledališču ljubljanskem (1990-1993), vodja več sektorjev na Ministrstvu za kulturo in ravnateljica SNG Drama Ljubljana (2022-2025). Na Ministrstvu za kulturo je zaposlena od leta 1995. Sprva je vodila Sektor za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje (2001-2003, 2009-2013), nato pa Sektor za umetnost (2013-2022). Po vrnitvi na Ministrstvo za kulturo leta 2025 je pokrivala področje uprizoritvenih umetnosti kot skrbnica javnih zavodov.

Na začetku gledališke kariere je delala kot dramaturginja v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. Kot vršilka dolžnosti umetniškega vodje v Mestnem gledališču ljubljanskem je povabila k sodelovanju nekatere najbolj uveljavljene domače in tuje režiserje, uvrstila na repertoar vrsto slovenskih novitet in skrbela za visoko kvaliteto in žanrsko uravnoteženost repertoarja.

Kot ravnateljica SNG Drama Ljubljana je vztrajala, da mora SNG Drama Ljubljana kot nacionalno gledališče ohranjati svoje poslanstvo in identiteto, ki je drugačna od drugih gledališč; ne sme se podrejati trenutnim političnim ali enostranskim ideološkim usmeritvam, saj je naloga Drame globlja - raziskovanje bistva družbenih premikov, iskanje resnice in postavljanje vprašanj, na katera si gledalci sami odgovorijo. Drama je prostor odprtega razmisleka in kritične misli, kjer umetnost odseva kompleksnost sodobnega sveta. Njena vizija je bila zavezana Drami kot ključni kulturni instituciji, v kateri klasika in sodobnost sobivata ter skupaj ustvarjata trajno vrednost za prihodnje generacije. V njenem mandatu se je na odru Drame ob sodelovanju z vrhunskimi režiserji in ustvarjalci zvrstil niz uspešnih uprizoritev klasičnih del svetovne in slovenske dramatike, slovenskih novitet in najbolj relevantnih sodobnih tujih del.

Je tudi avtorica številnih gledaliških kritik, esejev, prevodov, leta 2007 je bila predsednica žirije Borštnikovega srečanja, med letoma 2007 in 2010 tudi članica žirije za literarno nagrado kresnik. Leta 2020 je izbor njenih kritik pod naslovom »Zakaj že?« izšel v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Imenovanje generalnega direktorja Direktorata za kohezijo v Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj

Vlada je razrešila mag. Mojco Aljančič s položaja generalne direktorice Direktorata za kohezijo v Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter na to mesto imenovala Matjaža Dragarja.

Novi generalni direktor Matjaž Dragar prinaša obsežne vodstvene izkušnje, saj na področju evropske kohezijske politike v Sloveniji deluje že od leta 2008, med drugim pa je opravljal tudi naloge vršilca dolžnosti vodje Urada za kohezijsko politiko in namestnika direktorja direktorata. V svojem dosedanjem delu je imel ključno vlogo pri usklajevanju ključnih programskih dokumentov z Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027 ter pri vzpostavljanju Sklada za pravični prehod, z njegovim imenovanjem pa nadaljujemo z uresničevanjem zastavljenih ciljev in učinkovitim usmerjanjem evropskih razvojnih sredstev.

Vir: Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj

Vlada imenovala vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja v Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o razrešitvi Vesne Gutman s položaja glavne inšpektorice v Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve z 11. junijem 2026.

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Marka Kandolfa za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja v Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve, in sicer od 12. junija 2026 do imenovanja novega glavnega inšpektorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 11. decembra 2026.

Marko Kandolf je bil v letu 2021 že imenovan na položaj vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja v Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve, nato pa je bil v letu 2022 imenovan tudi na položaj glavnega inšpektorja.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Razrešitev glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in imenovanje vršilke dolžnosti glavnega inšpektorja

Vlada je s položaja glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) razrešila mag. Igorja Kotnika. Mag. Igor Kotnik je bil z odločbo vlade 22. septembra 2023 imenovan za glavnega inšpektorja IRSKGLR.

Za vršilko dolžnosti glavnega inšpektorja IRSKGLR je vlada z 12. junijem 2026 imenovala mag. Sašo Dragar Milanovič, in sicer do imenovanja novega glavnega inšpektorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 11. decembra 2026.

Mag. Saša Dragar Milanovič je magistra pravnih znanosti z delovnimi in vodstvenimi izkušnjami s področja dela IRSKGLR, trenutno zaposlena kot vodja Službe za pravne zadeve in javno naročanje na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Razrešitev generalnega direktorja in imenovanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Vlada je izdala odločbo o razrešitvi Boštjana Vidica s položaja vršilca dolžnosti generalnega direktorja v Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVRR).

Za vršilko dolžnosti generalnega direktorja UVHVRR je z 12. junijem 2026 imenovala Andrejo Bizjak, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 11. decembra 2026.

Predlagana kandidatka Andreja Bizjak je diplomirana veterinarka preventivnega veterinarstva v živinorejski proizvodnji z delovnimi in vodstvenimi izkušnjami s področja dela UVHVRR.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Odpoklic veleposlanice zaradi imenovanja na mesto državne sekretarke v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve

Vlada Republike Slovenije je določila predlog za odpoklic Tamare Weingerl Požar z dolžnosti izredne in pooblaščene veleposlanice Republike Slovenije v Helenski republiki in Republiki Ciper s sedežem v Atenah.

Odpoklic je potreben zaradi njenega imenovanja na mesto državne sekretarke v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Funkcijo državne sekretarke bo nastopila 16. junija 2026.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije