Državni sekretar Židan: 'Za kakovost življenja ljudi ključen preboj v konkurenčnosti Evropske unije'

Avtor: Evropska unija

Državni sekretar mag. Židan je v razpravi o Evropskem skladu za konkurenčnost poudaril, da je namen sklada pravi, saj cilja na področje, ki je bistveno za obstoj Evropske unije (EU), to je konkurenčnost evropskega gospodarstva. »Bo pa v prihodnje treba jasno odgovoriti na nekaj dilem. Prvič. Ali bo javna podpora vsaj primerljiva s tisto, ki jo svojemu gospodarstvu namenjajo globalni konkurenti? Pričakovanje, da bomo z manj javnega denarja dohiteli konkurente, je napačno. Drugič. Ali se dovolj razume, da je digitalna preobrazba oziroma digitalna avtonomija najpomembnejša prioriteta za samostojnost in konkurenčnost EU? Nahajamo se v primežu tujega monopola na področju digitalnih orodij, podpiramo digitalno avtonomijo, ampak to ni razvidno iz predloga razdelitve sredstev. Tretjič. Ali bodo merila in postopki omogočali kandidirati tudi odličnim podjetjem male in srednje velikosti, kar je ena od bistvenih zahtev Slovenije? Na tem področju bomo zelo pozorni,« je opozoril državni sekretar. »Pot je pravilna, pogovori pravilni, naše državljanke in državljani si zaslužijo kakovostno življenje, kar lahko dosežemo s prebojem na področju konkurenčnosti,« je zaključil.

Komisija je 16. julija 2025 predstavila predlog za Evropski sklad za konkurenčnost (ECF) v višini 234,3 milijarde evrov, ki je del novega večletnega finančnega okvira EU. ECF naj bi deloval kot katalizator za odpravo naložbene vrzeli, pri čemer se bo opiral na celoten nabor finančnih orodij EU za mobilizacijo naložb, ki služijo strateškim in industrijskim prednostnim nalogam Evrope. Z združevanjem štirinajst obstoječih skladov in shem financiranja v en skladen regulativni okvir in okvir upravljanja je cilj ECF zagotoviti učinkovitejšo in bolj ciljno usmerjeno podporo ključnim sektorjem in projektom, da se zagotovi vodilni položaj Evrope na področju tehnologije in industrije. Sklad bo deloval na podlagi bolj strukturiranih in poenotenih pravilih financiranja ter bo omogočil poenoten dostop do sredstev. Osredotoča se na štiri vsebinska področja: (1) čist prehod in razogljičenje, (2) digitalni prehod, (3) zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in biogospodarstvo ter (4) obramba, odpornost, varnost in vesolje. ECF je pomembno povezan s programom Obzorje Evropa. Skupaj bosta zagotavljala podporo za celotno naložbeno pot projektov, od faze zasnove do povečanja obsega. S tem naj bi prispevala k zmanjšanju stroškov za potencialne upravičence, prav tako pa tudi k skrajšanju časa izplačil.

Druga točka zasedanja je bila namenjena izmenjavi mnenj glede trenutnega stanja na področju poenostavitev in obravnave omnibus svežnjev.

Državni sekretar mag. Židan je glede dela na poenostavitvah zakonodaje poudaril, da je pot prava: »Slovenija želi v procesu poenostavitev maksimalno pomagati. Pri tem potrebujemo jasne časovnice. Imeti moramo tudi končni rok, da bomo delali hitreje, in možnost za majhne zmage, da v procesu dela ne izgubimo zagona. Ob poenostavitvah moramo hkrati paziti, da ne bomo podjetja obremenjevali z novimi regulativami. Ključno je tudi, da razumemo, da je proces poenostavitev zakonodaje komplementaren s poglabljanjem notranjega trga na področju storitev.«

V zadnjih letih je Evropska komisija oblikovala izjemno količino nove zakonodaje, kar predstavlja breme za evropska podjetja in negativno vpliva na njihovo konkurenčnost. Zato je ena od prioritet trenutne sestave Evropske komisije (EK) poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje upravnih bremen, tako imenovani proces poenostavitvenih svežnjev oziroma omnibusov. Cilj EK je, da do konca svojega mandata leta 2029 zmanjša upravno breme za 25 odstotkov, za mala in srednja podjetja (MSP) pa za 35 odstotkov. Za uresničitev tega cilja je EK v začetku septembra 2025 predstavila šest svežnjev omnibus. Samo ti predlogi naj bi prinesli vsaj 8,6 milijarde evrov letnih upravnih prihrankov, pričakujejo pa se tudi nadaljnji svežnji. Za resnično zmanjšanje bremena poenostavitev obstoječih pravil ne bo zadostovala, bistveno bo tudi ohraniti ustrezno izvajanje in izvrševanje. Hkrati je izjemno pomembno izogibanje uvajanju novih nepotrebnih bremen. V podporo razpravi je izvršni podpredsednik EK, odgovoren za blaginjo in industrijsko strategijo, Stéphane Séjourné predstavil letno poročilo o napredku pri izvajanju in izvrševanju - napredek pri 25-odstotnem zmanjšanju bremen za podjetja.

V času delovnega kosila je potekala neformalna ministrska razprava na temo strategije za enotni trg EU. Gost na kosilu je bil Enrico Letta, ki je lani aprila predstavil poročilo o enotnem trgu. EK je nato 21. maja 2025 objavila Strategijo za enotni trg, ki predstavlja ključni načrt za nadaljnji razvoj in krepitev evropskega gospodarstva. Ta je v času povečane globalne negotovosti in geopolitičnih izzivov temeljnega pomena za odpornost, gospodarsko rast in blaginjo EU. V skladu s priporočili iz poročil Lette in Draghija strategija širi koncept notranjega trga preko tradicionalnega okvira prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb ter ga usmerja na strateška področja, kot so kapitalski trgi, telekomunikacije, energetika in obramba. Cilj je ustvariti resnično integriran evropski domači trg, ki bo sposoben odgovarjati na sodobne izzive in izkoriščati nove priložnosti.

V okviru točke »razno« je potekala razprava o teritorialnih dobavnih omejitvah (angleško Territorial Supply Constraints - TSCs), ki sodijo v »strašnih 10« ovir na notranjem trgu. Slovenija je odločno podprla avstrijski dokument, ki so ga sopodpisale še Češka, Hrvaška, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Grčija.

Državni sekretar mag. Židan je poudaril, da je to področje, ki se ga da hitro spremeniti: »Zaradi geografskih omejitev imamo višje stroške, višjo inflacijo, trpijo potrošniki in podjetja. Potrebujemo hitro odpravo teh ovir za bolj pravične cene, močnejši notranji trg EU in bolj konkurenčno gospodarstvo. Odprava ovir pomeni tudi nižjo inflacijo in nižje cene za potrošnike.«

Ob robu zasedanja Sveta za konkurenčnost se je mag. Židan udeležil dogodka, na katerem so države članice potrdile Deklaracijo koalicije za polprevodnike (koalicija Semicon) in ki poziva k prenovljenemu Aktu o čipih, za okrepitev in oživitev položaja Evrope v svetovni polprevodniški industriji. S podpisom deklaracije države članice potrjujejo zavezanost h krepitvi evropskega ekosistema polprevodnikov in poudarjajo potrebo po prenovljenem, ambicioznem in v prihodnost usmerjenem Aktu o čipih. Ob ključni vlogi polprevodnikov za družbo, gospodarstvo in varnost ter ob naraščajočih globalnih naložbah zunaj EU, je nujno odpraviti evropske ranljivosti ter izkoristiti obstoječe prednosti in nastajajoče tržne priložnosti, od katerih so številne poudarjene v Draghijevem poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti.