Kosovelov poziv k temeljnim družbenim vrednotam, resnici in človečnosti ostaja brezčasen

Kot je poudarila, so Primorke in Primorci v obdobju med obema vojnama več kot dvajset let trpeli zaradi fašističnega nasilja, o čigar obsegu, brutalnosti in načrtnih poskusih izbrisa narodne prisotnosti zgovorno dokazujejo dejstva. »Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je spomnila.

Posebno pozornost je v govoru predsednica republike namenila mladim, ki so bili v najtežjih obdobjih pogosto med ključnimi nosilci sprememb, upora in idej o prihodnosti. Ob tem je, poleg borbašev in tigrovcev, izpostavila tudi Srečka Kosovela, ki sta ga močno zaznamovala takratno viharno dogajanje in domači Kras. Upor na Primorskem namreč ni živel le v organiziranem odporu in partizanskem osvobodilnem boju, temveč tudi v kulturi, besedi in umetnosti. Predsednica republike je v tem kontekstu posebej poudarila pomen resnice, solidarnosti, enakosti in tovarištva, ki ga je pesnik izpostavljal. "Kosovelov poziv k temeljnim družbenim vrednotam, resnici in človečnosti ostaja brezčasen. Čas, v katerem živimo, je drugačen, vendar vrednote, ki jih je izpovedoval, ostajajo enako pomembne in žive tudi danes. Resnica je še vedno temelj svobodne družbe, solidarnost je še vedno moč skupnosti, enakost je tudi zdaj merilo naše pravičnosti, tovarištvo pa pripravljenost, da ne ostanemo ravnodušni ob krivicah, da se slišimo in si medsebojno pomagamo."

Ob prazniku je predsednica spregovorila tudi o aktualnih vojnah in krizah po svetu ter opozorila, da človečnost ne sme postati nekaj samoumevnega. "Zaskrbljena sem, ko gledam svet okrog nas: porušena mesta, razseljene družine, otroke brez otroštva in ljudi, ujete v vojne. Dogajanje v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Sahelu, Hormuški ožini in drugje nas opominja, kako krhka je meja med mirom in nasiljem. Ne smemo dopustiti, da bi podobe uničenja, trpljenja in obupa postale nekaj običajnega. Prav nasprotno - ko je človečnost na preizkušnji, potrebujemo pogum, da ostanemo ljudje," je dejala in opomnila na našo odgovornost za prihodnost mladih, saj jo ustvarjamo s svojimi odločitvami in dejanji.

»Ponosno in doživeto, v skupnem utripu in skupnem dihu praznujmo državni praznik priključitve Primorske k matični domovini,« je ob koncu še zaželela predsednica republike.

• Govor predsednice državna proslava Dan priključitve Primorske matični domovini Vrsta datoteke: (PDF, 190 kB) Odpre se v novem oknu
• Govor predsednice državna proslava Dan priključitve Primorske matični domovini Vrsta datoteke: (DOCX, 187 kB)