Več klikov – manj stikov? Stroka, mladi in odločevalci o odgovorni rabi družbenih omrežij

Dogodek je z uvodnim nagovorom odprla ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. Izpostavila je, "da na Ministrstvu podpiramo uvedbo enotne evropske pravne in tehnične rešitve, ki temelji na evropski digitalni denarnici kot zaupanja vrednem orodju za preverjanje starosti na spletnih platformah in v drugih digitalnih storitvah - tako, da se preveri le starost, ne pa identitete uporabnika, kar je ključna varovalka pred profiliranjem."

Ministrica je še dodala:"Naš cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih platforme predstavljajo za mladoletnike: škodljive vsebine, prakse, ki spodbujajo zasvojitveno rabo, in algoritmi, ki nagrajujejo skrajnosti namesto kakovostne vsebine. Ukrepe gradimo na sorazmernosti, učinkovitosti in varstvu temeljnih pravic - s poudarkom na zaščiti pred škodljivimi vsebinami in zasvojenostjo, in z jasno ambicijo, da bo preverjanje starosti pri uporabi družbenih omrežij in aplikacij postalo standard, izveden na način, ki je varen, preverljiv in najmanj invaziven."

Vsebinsko izhodišče za razpravo je podal prof. dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki je osvetlil antropološki pogled na vpliv družbenih omrežij na medosebne odnose in tudi duševno zdravje mladih: "Snovalci tehnologij so nam pred dvema desetletjema zagotavljali, da bomo s pomočjo družbenih omrežij postali družabnejši in bomo spet vzpostavili stik s prijatelji. 20 let kasneje ugotavljamo, da se je zgodilo ravno nasprotno: družba postaja bolj polarizirana, razcepljena, ob tem pa spremljamo še globalno epidemijo osamljenosti, ki ubija podobno kot kajenje in prekomerna telesna teža. Postali smo torej hiperpovezani na daljavo, a hkrati bolj osamljeni kot kdajkoli. Posebej veliko breme prekomerne uporabe omrežij nosijo mladi, predvsem generacija Z, v kateri so v porastu tesnobnost, depresija, samopoškodovanje, samomorilnost in drugi zaskrbljujoči pojavi. Celotne odgovornosti za te pojave seveda ne moremo zvaliti niti na pametne telefone niti na omrežja, se pa morajo snovalci tovrstnih tehnologij in ponudniki rešitev vseeno zavedati, kako prispevajo k družbenim spremembam in vplivajo na mladino. Odrasli pa se moramo za začetek pogledati v ogledalo in pomisliti, kako lahko sami odtegnemo pogled od zaslona ter pogledamo otroke in mlade v oči ter znova vzpostavimo stik z njimi. Obče digitalne zasvojenosti ne bomo rešili zgolj s starostnim omejevanjem dostopa do omrežij. To je lahko prvi in verjetno nujen ukrep, problema pa se velja potem lotiti sistematično in medgeneracijsko."

Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije je v svoji predstavitvi izpostavil: "Poudariti moramo nujnost jasnega razmejevanja med negativnimi vplivi in pozitivnimi, poučnimi vsebinami družbenih omrežij.Brez ustreznega prehodnega obdobja tvegamo močan odpor mladih, zlasti tistih, ki so v digitalnem svetu najbolj aktivni. Ključ do uspeha zato vidim v izobraževanju staršev in otrok ter v dosledni krepitvi digitalne pismenosti."

Marko Puschner, predstavnik projekta Center za varnejši internet: "Razprava o omejevanju dostopa do družbenih omrežij je zapletena. Najstniki jih lahko po trenutnih pravilih uporabljajo od 13. leta dalje, prek njih pa vzdržujejo pomembne socialne stike in izražajo svojo ustvarjalnost. Nenadna prepoved bi jih odrezala od pomembnega dela njihovega vsakdana. Hkrati številne raziskave opozarjajo na negativne vplive družbenih omrežij na mlajše: dekleta do 13. leta in fantje do 15. leta za njihovo uporabo še niso dovolj zreli. Največja težava pa je odgovornost samih družbenih omrežij. Kljub obljubam ne zagotavljajo ustrezne zaščite najmlajših, temveč celo razvijajo zasvojljive mehanizme. Tega se vse bolj zaveda tudi EU, kar se kaže v regulaciji, kot je Akt o digitalnih storitvah. Pri uvajanju omejitev je zato nujno dobro premisliti posledice za najstnike, ki so že uporabniki. V vsakem primeru pa bi morali družbena omrežja prisiliti, da otrokom zagotovijo varno digitalno okolje, pa tudi nam odraslim."

Okrogla miza: Od zasvojenosti do odgovorne regulacije

Osrednji del posveta je predstavljala okrogla miza, ki jo je moderirala Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo. Razpravljavci so soočili različne vidike varne uporabe družbenih omrežij:

• Marko Puschner(Safe.si) in Sara Geiger Smole (Zveza prijateljev mladine Slovenije) sta poudarila pomen izobraževanja (tudi odraslih) in preventivnih programov.
• Martin Hari(Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) in Alenka Žužek Nemec (MDP) sta predstavila regulatorne izzive in pomen implementacije evropskih aktov, kot je Akt o digitalnih storitvah.
• Sergej Golubović(Dijaška organizacija Slovenije) pa je podal dragocen vpogled v neposredno izkušnjo mladih z digitalnimi tehnologijami.

Slovenija zagovornica usklajenih evropskih rešitev za varnost na spletu

Na posvetu je bilo ponovno poudarjeno stališče, da Slovenija podpira enotne evropske mehanizme za preverjanje starosti in preprečevanje širjenja škodljivih vsebin. Ministrstvo za digitalno preobrazbo si prizadeva za rešitve, ki bodo učinkovito zaščitile otroke pred zlorabami, hkrati pa v skladu z evropskimi vrednotami ohranile visoko stopnjo zasebnosti in zaupnosti komunikacij.

Srečanje je ministrica Klampfer sklenila z odločnim sporočilom: "Danes ne govorimo o prepovedih, temveč o kulturi: kulturi stika, poslušanja, odgovorne rabe. Če bomo znali spojiti znanje stroke, izkušnje učiteljev, glas staršev in predvsem glas mladih, bomo našli rešitve, ki bodo delovale."

Udeleženci so se strinjali, da je za varno prihodnost potreben tesen preplet odgovorne regulacije platform, tehničnih varovalk in nenehnega ozaveščanja staršev, pedagogov ter širše družbe.

Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na vladnem YouTube kanalu , kjer je posnetek še vedno na voljo za ogled.

Udeleženci posveta | Avtor: Ministrstvo za digitalno preobrazbo