Slovenija krepi vlogo pri zagotavljanju globalne prehranske varnosti

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
• Stalno predstavništvo pri OZN New York
• Veleposlaništvo Republike Slovenije v Adis Abebi in Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Afriški uniji
• Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi
• Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu Vatikan

Najnovejše mednarodno poročilo o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu (SOFI) 2026 sicer zaznava upad globalne podhranjenosti že tretje leto zapored, vendar napredek ostaja krhek in neenakomeren. Konflikt na Bližnjem vzhodu, vse pogostejši in intenzivnejši podnebni ekstremi ter drastično globalno krčenje uradne razvojne pomoči in humanitarnega financiranja resno ogrožajo napredek preteklih let. V letu 2025 je lakoto trpelo 645 milijonov ljudi (7,8 odstotka svetovnega prebivalstva), pri čemer je Afrika s 309 milijoni lačnih prvič postala regija z največjim absolutnim bremenom lakote na svetu.

Slovenija na te izzive odgovarja z aktivnim političnim angažiranjem in finančno pomočjo. Svetovni program za hrano (WFP) ostaja glavni strateški partner slovenske humanitarne politike na področju prehranske varnosti. Slovenija je obseg denarja, usmerjenega preko WFP, med letoma 2021 in 2025 povečala za kar 7,5-krat. Skupna slovenska pomoč v prehrani je v letu 2025 dosegla 4,2 milijona evrov pri čemer je bilo 45 odstotkov vsega denarja razporejenega neposredno preko WFP. V letu 2026 je Slovenija za nujne humanitarne programe WFP namenila že 2,81 milijona evrov, ki so ciljno usmerjeni v najbolj kritična žarišča kot so Palestina, Afriški rog in Sahel, Haiti ter za pobudo »Žito iz Ukrajine«, kjer bo letošnja donacija zagotovila nujno oskrbo s hrano v Somaliji (skupni prispevek Slovenije tej pobudi od leta 2022 pa znaša že 4,8 milijona evrov).

V letu 2026 je Slovenija podpredsedujoča Odboru za pomoč pri preskrbi s hrano (FAC), v letu 2027 pa bo prevzela njegovo vodenje. Kot prihodnja predsedujoča bo Slovenija spodbujala države članice Odbora k povezovanju obstoječih podatkov satelitskih posnetkov, geoprostorskih podatkov, daljinskega zaznavanja ter ocen terena. Preko uporabe napovedne analitike bomo stremeli k izboljšanju prehranske varnosti in delovali v smeri krepitve učinkovitosti in pravočasnosti pomoči v hrani.

Slovenski prispevek pa presega zgolj krizno odzivanje. Preko svoje prepoznavne niše - čebelje diplomacije - Slovenija vlaga v dolgoročno podnebno odpornost skupnosti. Ministrstvo za okolje in prostor je iz Podnebnega sklada financiralo 2,46 milijona evrov vreden triletni projekt (2024-2026) krepitve odpornosti v sušnih predelih Kenije s pomočjo opraševalcev. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa je v istem obdobju z 1,49 milijona evrov sofinanciralo trajnostne kmetijske projekte v Ruandi, Ugandi in Zambiji, ki se izvajajo na področju prehranske varnosti, prilagajanja na podnebne spremembe in podnebno odpornega kmetijstva ter infrastrukture.

Pomemben steber prizadevanj za prehransko varnost predstavlja tudi skrb za prehrano najmlajših, kjer Slovenija deli svoje dolgoletne domače izkušnje. Od oktobra 2024 je članica globalne Koalicije za šolske obroke, ki si prizadeva, da bi imel do leta 2030 vsak šolar na svetu zagotovljen zdrav obrok.

Z obeleževanjem letošnjega svetovnega dneva hrane Slovenija potrjuje svojo zavezo solidarnosti: ostajamo pomemben partner v boju za uresničitev cilja ničelne lakote in sporočamo, da pot do sveta brez lakote (Zero Hunger) ne vodi skozi kratkoročne ukrepe, temveč skozi sistemske spremembe, inovacije in mednarodno solidarnost.