Slovenski zaporski sistem na osrednjih letnih srečanjih EuroPrisa in Sveta Evrope na Malti

Srečanji, ki sta potekali med 2. in 4. junijem 2026, sta bili letos osredotočeni na problematiko prezasedenosti zaporskih sistemov, obravnavo oseb s specifičnimi potrebami, soočanju s kadrovskimi izzivi in uvajanju novih tehnoloških rešitev.

Prvi del je bil namenjen 15. letnemu zasedanju organizacije EuroPris (AGM). Generalni direktorji evropskih zaporskih uprav so se osredotočili na vprašanja organizacijske odpornosti in obvladovanja sistemskih pritiskov. Poseben poudarek v okviru strokovnih delavnic je bil namenjen problematiki prezasedenosti v zaporih ter iskanju inovativnih tehničnih rešitev in oblikovanju ustreznih politik za obvladovanje novih psihoaktivnih snovi (NPS) v zaporskih okoljih. Pomemben poudarek je bil namenjen tudi predstavitvi izkušenj in odpornosti ukrajinskega zaporskega sistema v kriznih razmerah. Ob tem so na zasedanju potekale volitve za novega predsednika organizacije in Upravni odbor.

V nadaljevanju je sledila dvodnevna 31. konferenca direktorjev zaporskih in probacijskih uprav Sveta Evrope (CDPPS), ki je letos potekala pod naslovom »Osebe s specifičnimi potrebami in ranljivostmi«. Strokovnjaki in vodje uprav so skozi štiri osrednje vsebinske sklope delavnic naslovili izzive, s katerimi se zaporski in probacijski sistemi soočajo pri obravnavi najbolj ranljivih skupin:

• Tujci v zaporskem sistemu: Razprave so naslovile jezikovne ovire, tveganja za socialno izolacijo ter visok delež tujih državljanov v luči spreminjajoče se demografske strukture zaprtih oseb v Evropi.
• Ženske v zaporih in alternativnih sankcijah: Izpostavljena je bila dosledna implementacija mednarodnih standardov (Bangkokška pravila), upoštevanje specifik spola pri izrekanju in izvrševanju kazni ter vloga alternativnih sankcij v skupnosti, kjer ima Slovenija dobre prakse. To delavnico je so-moderirala direktorica slovenske Uprave za probacijo dr. Danijela Mrhar Prelić.
• Starejše zaprte osebe: Predstavljeni so bili izzivi prilagajanja zaporske infrastrukture, specifične zdravstvene oskrbe in soočanja s kognitivnimi motnjami (npr. demenco) starejših zapornikov.
• Sodelovanje med zapori in probacijo: Poudarjen je bil koncept neprekinjene obravnave, nujnost usklajenega načrtovanja, izmenjave informacij ter skupnih intervencij med institucijami, kar neposredno zmanjšuje tveganje za povratništvo po odpustu.

Na konferenci so bili udeležencem predstavljeni tudi najnovejši dokumenti in aktivnosti Sveta Evrope na področju izobraževanja v zaporih, duševnega zdravja in integracije umetne inteligence v kazensko pravosodje. V zaključnem delu konference je generalni direktor Denis Perše sodeloval na okrogli mizi o prihodnjih izzivih v evropskih zaporskih sistemih. Ob koncu so udeleženci prisluhnili predstavitvam osebnih izkušenj zaprtih oseb, zaključne besede pa sta podala Christopher Siegersma (generalni direktor malteške pravosodne agencije) in Alan Mitchell (predsednik Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja).

Sodelovanje slovenskih udeležencev na obeh dogodkih predstavlja pomemben prispevek k mednarodnemu strokovnemu dialogu in krepitvi razvoja humanega, pravičnega in učinkovitega zaporskega sistema. Tovrstno aktivno sodelovanje potrjuje ugled in prepoznavnost slovenskega zaporskega sistema kot stabilnega partnerja v mednarodnem strokovnem okolju. Srečanje je ponovno služilo kot ključna platforma za prenos mednarodnih standardov in dobrih izkušenj v vsakodnevno prakso v Sloveniji.

Skupinska fotografija na srečanju EuroPris | Avtor: URSIKS