Premier dr. Golob: Konkurenčnost se gradi z nacionalnimi razvojnimi spodbudami

Predsednik vlade Robert Golob je na posebnem dogodku gostil predstavnike slovenskega gospodarstva. | Avtor: Daniel Novakovič, STA

Skupaj z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, Matevžem Frangežem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in Igorjem Mallyem, državnim sekretarjem za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade, so razpravljali o prihodnosti slovenskega razvojnega modela, konkurenčnosti gospodarstva ter o ključnih ukrepih za dvig dodane vrednosti in stabilen gospodarski razvoj. Na dogodku so bili prisotni tudi ministrice in ministri vladne koalicije.

V času negotovih globalnih razmer, ki jih zaznamujejo geopolitične napetosti in nihanja cen energentov, predsednik vlade poudarja, da mora Slovenija ohraniti jasno razvojno usmeritev: stabilnost energetskih trgov, podporo podjetništvu in ciljno razbremenitev najbolj produktivnega dela gospodarstva. Vlada je zato že sprejela prve ukrepe za omilitev vpliva rasti cen energentov ter oblikovala krizne mehanizme za zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo, kar je ključnega pomena tudi za slovenska podjetja.

Kot je v uvodnem nagovoru povedal premier dr. Golob, je bil namen srečanja pogovor in zedinjenje o tem, kje lahko skupaj naredimo več in izboljšamo sistem. Kot je dejal, sta v zadnjih šestih mesecih potekala dva kroga usklajevanja - na evropski ravni poteka vsebinska razprava o ukrepih, ki bi jih morala sprejeti Evropa, da bi ohranila svojo globalno konkurenčnost. O tem bodo razpravljali voditelji tudi na vrhu prihodnji teden v Bruslju. Na nacionalni ravni pa je razprava potekala v okviru terenskih obiskov vlade, kjer so se predstavniki vlade v zadnjih mesecih pogovarjali s predstavniki slovenskega gospodarstva v različnih regijah.

Osrednja tema pogovora je bila osredotočena na možnosti izboljšav in iskren pogovor z gospodarstveniki.

Andraž Krajnc, direktor Caretronic d.o.o., ki se ukvarja z zdravstveno-negovalno tehnologijo oziroma digitalizacijo v zdravstvu, je predlagal birokratske razbremenitve, kot predstavnik izvoznega podjetja pa je poudaril tudi pomen spodbud države za izvozna podjetja.

Andraž Rumpret, direktor Iskra PIO d.o.o., ki se ukvarja s farmacevtsko opremo in biotehnologijo, je izpostavil pomen izgradnje tretje razvojne osi, ki bi delavcem iz podjetja olajšala vsakodnevno pot na delo, podprl pa je tudi razbremenitev plač za zaposlene. Poudaril je tudi pomen spodbud za zaposlovanje in vključitev mladih na trg dela.

Marino Furlan, predsednik Intra lighting d.o.o., ki proizvaja svetilke, je izpostavil pomen vzpostavitve ugodnih pogojev za delo upokojencev, ki si po upokojitvi želijo še naprej delati, in navedel nekatere predloge za nagrajevanje zaposlenih.

Maks Prokop, globalni direktor za Pravo in skladnost poslovanja in izvršni član uprave Iskraemeco, ki proizvaja električne števce in naprave za merjenje in upravljanje z energijo, je izpostavil pomen razbremenitve plač in vlaganja v infrastrukturo, predvsem v boljše letalske povezave s pomembnimi vozlišči.

Sabina Sobočan, direktorica Varis Lendava, ki proizvaja gotove kopalnice, je poudarila pomen reševanja problematike absentizma in večji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi. Poudarila je tudi pomen obdavčenja praznih stanovanj, s čimer bi lahko razbremenili plače zaposlenih.

Nik Prebil, direktor zavoda Slovenija Biotech Hills, ki spodbuja razvoja biotehnologije in farmacije v Sloveniji, je predlagal spodbude za privabljanje kadrov in poudaril pomen povezovanja z raziskovalnimi institucijami in državo. Predlagal je tudi poenostavitev postopkov in ukrepov za privabljanje tujega kapitala.

Gracijan Necmeskal, direktor Tpgagency, podjetja, ki se ukvarja z logistiko, je povedal, da so trenutni izzivi pomorske logistike predvsem digitalizacija, zeleni prehod in pomanjkanje kadrov. Predlagal je spodbude za izobraževanje mladih na področju logistike, pohvalil pa je izgradnjo drugega tira in poudaril pomen zadržanja delovne sile v Sloveniji.

Radovan Bolko, član nadzornega sveta skupine Kolektor Group d.o.o., je izpostavil pomen dodane vrednosti kot ključni kazalnik prihodnosti in deleža plač v dodani vrednosti, ob tem pa pohvalil usmerjenost vlade v dvig dodane vrednosti. Poudaril je tudi pomen investicij in ustreznih spodbud ter podpornih shem za gospodarstvo.

Borut Čeh, izvršni direktor Labena d.o.o., ki se ukvarja z razvojem in testiranjem generičnih zdravil, bioloških zdravil in genskih terapij, je poudaril pomen razbremenitve plač in pohvalil vlado za njeno podporo projektu za genske terapije.

Mark Pleško, direktor CosyLab d.d., ki proizvaja krmilne sisteme za velike eksperimentalne fizikalne naprave in radioterapijo, se je zahvalil državi za podporo pri projektih, ob tem pa poudaril, da je umetno inteligenco treba uvesti v vse segmente družbe, predlagal pa je tudi ustanovitev podjetniškega sveta, ki bi vodil reden dialog z vlado.

Tomaž Gornik, direktor Better d.o.o., ki se ukvarja z zdravstveno informatiko, je poudaril, da mora Slovenija ustvariti boljše okolje za srednja podjetja in izboljšati postopke javnega naročanja ter z umetno inteligenco poenostaviti postopke v javni upravi in s tem izboljšati servis državljanom.

Joc Pečečnik, lastnik skupine Elektronček d.o.o., je pozdravil srečanje vladnih predstavnikov z gospodarstveniki, predlagal pa je preureditev sistema plač, izboljšanje položaja samostojnih podjetnikov, spomnil je tudi na problem absentizma. Poudaril je, da mora država vlagati v digitalizacijo javne uprave in podprl obdavčenje nepremičnin, ki niso dom.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je pozdravil predloge predstavnikov gospodarstva. Povedal je, da vidi priložnosti v digitalizaciji, inovativnem javnem naročanju, postopkih zaposlovanja, postopkih umeščanja v prostor, gradbenih dovoljenjih in podobno. »Mislim, da slovensko gospodarstvo najbolj obremenjujejo na eni strani stroški energije in na drugi strani sposobnost nagrajevanja zaposlenih. Pri sposobnosti nagrajevanja zaposlenih bi omenil samo zakon o udeležbi delavcev pri dobičku,« je dejal državni sekretar Frangež. »Prioriteta te vlade je, da zgradimo dober podporni ekosistem,« je dodal.

Igor Papič se je osredotočil na področje umetne inteligence, kjer postaja nacionalna platforma čedalje jasnejša. Minister je izpostavil težavo zavedanja o pasteh uporabe brezplačne umetne inteligence, hkrati pa predstavil možnosti njene uporabe v gospodarstvu in v znanosti. Ponovil je, da Slovenija že pelje projekt tovarne umetne inteligence in superračunalnika, hkrati pa že načrtuje sistem varne uporabe umetne inteligence za vse državljane. Digitalizacija je ključ do modernizacije javne uprave.

Klemen Boštjančič, minister za finance, je povzel predloge gospodarstvenikov in dejal, da podpira predlog razbremenitve plač, da je bilo glede aktivacije upokojencev že marsikaj narejeno, podprl je tudi skrajšanje administrativnih postopkov, digitalizacijo države, spodbude izvozu in močnejšo gospodarsko diplomacijo ter pohitritev postopkov umeščanja v prostor. Poudaril je, da so na področju absentizma že bili sprejeti ukrepi in da se prvi rezultati teh ukrepov že kažejo. Podprl je fleksibilnejšo delovno zakonodajo, obdavčitev nepremičnin, ki ne služijo svojemu namenu, naklonjen pa je tudi predlogu, da vlada v prihodnosti pripravi konkretno strategijo za gospodarstvo.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob koncu poudaril pomen konkurenčnosti gospodarstva. »Konkurenčnost se gradi skozi dva stebra. Takrat ko imamo nacionalne razvojne spodbude, ne samo evropske, lahko z njimi pohitrimo procese znotraj panog,« je dejal in omenil avtomobilsko industrijo in projekt Gremo kot zgleden primer povezovanja, kjer so bili podjetniki motivirani tudi z razvojnimi spodbudami države. Izrazil je željo, da bi s tovrstnim modelom nadaljevali in ga vnesli tudi v druge panoge.

Kot drugi steber je premier izpostavil razbremenitev plač. »Strinjamo se, da se obdavči prazna stanovanja, in da se denar, ki se ga s tem zajame, aktivno usmeri v razbremenitev plač razvojnih kadrov in tistih delovnih mest, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost. Če razbremenjujemo delovna mesta, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, bomo kot družba v bistvu dobili največ nazaj,« je poudaril predsednik vlade dr. Robert Golob.

To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video