Ogled sanacijskih ukrepov po poplavah in plazovih in skupna seja v Zgornji Savinjski dolini

Ogled popoplavne sanacije v Zgornji Savinjski dolini . | Avtor: SOPP

V dopoldanskem času so si ogledali potek izvajanja sanacijskih ukrepov po poplavah in plazovih, ki so avgusta 2023 prizadeli območje zgornje Savinjske doline, v popoldanskem času pa je potekala skupna seja, na kateri je bil opravljen pregled realizacije priporočil Sveta Vlade RS za obnovo glede obnove po avgustovski ujmi, sprejetih septembra 2023.

V naselju Struge v Občini Luče so strokovnjaki Državne tehnične pisarne predstavili geološke značilnosti območja plazu v Strugah ter izvedene raziskave tal in merilna mesta. Poudarjeno je bilo, da se celoten teren premika in da zagotavljanje dolgoročne varnosti prebivalcem na območju plazu ni mogoče. Razprava je zajela tudi izzive glede ureditve vodotoka in sanacije obstoječe infrastrukture. Član Sveta za obnovo mag. Rok Fazarinc je problem naselja Strug predstavil tudi iz vidika morebitne ponovitve podobnosti poplav iz leta 1990. Sledil je še ogled plazu z njegovega zgornjega dela, kjer je eno od merilnih mest in na terenu vidne razpoke.

Po ogledu v Strugah so se odpravili v Občino Ljubno. Skupini se je pridružil župan Franjo Naraločnik. Z državnim sekretarjem in vodjem Službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanom Šeficem sta na predstavila situacijo iz avgusta 2023, ko je plaz porušil ali poškodoval večino hiš v zgornjem delu Trbiža ter lokacije nadomestitvenih gradenj na širšem območju Savine. Ogledali so si tudi nadomestitvene gradnje za prizadete prebivalce - trije objekti so že zaključeni, trije pa so v gradnji. Strokovnjaki so poudarili, da bo po odstranitvi porušenih objektov možna tudi sonaravnejša ureditev vodotoka.

Sledila je predstavitev izvedenih rešitev na območju Mlinarjevega jezu na Savinji, kjer je sanacija vključila tudi obvod za prehod živali. Predstavnica Direkcije za vode je predstavila tudi sanacijska dela na hudourniškem pritoku Gračnice, generalna sekretarka Ministrstva za infrastrukturo pa potek ureditve oziroma sanacije regionalne ceste na območju Prodnik. V razpravi je bila izpostavljena potreba po usklajenem pristopu pri načrtovanju novih ureditev, vključno z Radmirskim mostom.

Ob zaključku terenskega dela so bili predstavljeni še projekti sanacij vodotokov v Savinjski regiji, med njimi hidrotehnične ureditve razbremenilnika Ložnice ter projekti, ki se bodo izvajali v okviru kohezije v prihodnjih letih.

Sledila je skupna seja, na kateri je v uvodnem delu državni sekretar Šefic navzoče seznanil, da je postopek identifikacije objektov za odstranitev končan. Zadnjih osem sklepov za odstranitev objektov v javno korist bo Vlada sprejela predvidoma še v tem mesecu, saj v času razgrnitve na osnutek sklepa ni bilo pripomb, gradivo pa je že v medresorskem usklajevanju. V nadaljevanju je poudaril, da je bila po ujmi avgusta 2023 izvedena najdaljša intervencija v zgodovine Republike Slovenije, kar ocenjuje kot ustrezen ukrep. Poudaril je, da se gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte izdajajo hitro, zlasti kadar upravne enote aktivno spremljajo pripravo in izvedbo lokacijskih preveritev, ter kot primera izpostavil Upravni enoti Mozirje in Žalec. Zelo pomembna pa je tudi pripravljenost dokumentacije s strani investitorjev. Uvodni nagovor je sklenil z ugotovitvijo, da je potrebno postopke ugotavljanja škode digitalizirati in zagotoviti višjo kompetentnost ter strokovnost dela komisij, ki ugotavljajo višino škode. Zahvalil se je tudi članom Sveta za njihovo angažiranje.

Zatem je imel krajši uvodni nagovor tudi predsednik Sveta za obnovo dr. h. c. Marjan Pipenbaher, ki je predstavil postopek priprave in usklajevanja priporočil. Po mnenju predsednika Sveta Pipenbaherja je Slovenija danes bistveno bolje pripravljena na morebitne podobne dogodke. Hkrati se je zahvalil Državni tehnični pisarni, ki je dobro pripravila vsa gradiva in strokovna mnenja ter opravila izjemno delo. Sledila je krajša predstavitev dela Državne tehnične pisarne (DTP). Vodja Mitja Pekeč je v predstavitvi poudaril, da pristojnosti DTP, opredeljene v interventni zakonodaji, sledijo priporočilom in izkušnjam, ki so se oblikovala pri odpravi posledic ob preteklih naravnih nesrečah. Glede kadrovske slike je izpostavil, da v DTP deluje okvirno 45 zaposlenih, ki dnevno sodelujejo s fizičnimi osebami ter občinami. Med izzivi, s katerimi se DTP sooča, je poudaril, da so številne manjše občine finančno in kadrovsko izčrpane, težave pa med drugim izvirajo tudi iz neustreznih ocen škode.

Izpostavil je tudi težave fizičnih oseb v zvezi s predplačili in dokazovanjem namenske porabe sredstev ter predlagal razmislek o oblikovanju enotnega cenika za opravljene storitve, kar je bilo omenjeno tudi v priporočilih. Za zaključek je opozoril, da številne probleme povzroča nepreglednost zakonodaje, ki ureja gradnjo in javna naročila, ter prepletanje sistemske ter interventne zakonodaje.

Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek je poudaril, da ima ministrstvo osrednja pooblastila v postopku obnove, tako na prostorskem kot na vodnem področju. Poudaril, je da je ujma avgusta 2023 pokazala potrebo po reorganizaciji upravnega urejanja tega področja, saj se je obstoječi sistem izkazal za neustrezen. V zvezi z Državnim prostorskim načrtom za Spodnjo Savinjsko dolino je pojasnil, da bo MNVP še letos šel v javno razgrnitev, pri čemer je bil glavni razlog za zamik potreba po novih hidroloških študijah. Izpostavil je tudi paket prostorske in gradbene zakonodaje, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru RS, ter poudaril, da se določeni ukrepi iz interventne zakonodaje postopno prenašajo v sistemsko. Za zaključek je pohvalil koordinacijo državnih sekretarjev za poplavno obnovo kot ustrezen mehanizem za sprotno reševanje težav, ki se pojavljajo pri vodenju številnih postopkov, povezanih z obnovo.

Generalna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo Tanja Šarabon je poudarila, da so bile do decembra 2023 odpravljene vse prometne zapore, ki so jih povzročile poplave in plazovi avgustovske ujme. Z vidika infrastrukturnega ministrstva je bila pri intervenciji in sanaciji ključna redefinicija vzdrževalnih del v javno korist ter zvišanje mejne vrednosti za izvedbo evidenčnih javnih naročil. Poudarila je, da je večina sredstev MZI namenjena obnovi in predvsem razvoju (državne) infrastrukture. Predstavitev je sklenila z željo, da bi se učinkoviti ukrepi iz interventne zakonodaje prenesli v sistemsko zakonodajo.

Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Jure Leben se je v svoji predstavitvi osredotočil na področje gozdnih cest. Izpostavil je, da je opravil pogovor s predstavniki Slovenskih državnih gozdov ter da se je ob ujmi iz avgusta 2023 izkazalo, da je bilo preveč hlodovine in tudi bal sena skladiščenih preblizu vodotokov. Poudaril je, da je bila ta praksa najpogostejša na Koroškem, zlasti pri zasebnih lastnikih gozdov.

Uvodnim predstavitvam je sledila razprava članov Sveta za obnovo, v kateri so bili izpostavljeni pozitivni rezultati in opravljeno delo in dejstvo, da je bilo veliko priporočil sveta upoštevanih. Pomembno je, da se zagotavlja kakovost in zadostne kapacitete za izvajanje posameznih projektov, vzpostavijo boljše podatkovne baze tako glede plazov kot ostale infrastrukture, zlasti na lokalni ravni. Sprejeta je bila pobuda po nadaljevanju izgradnje sistema rednega pregledovanja stanja na lokalnih mostovih in vzpostavitev potrebnih evidenc in rezultatov geoloških raziskav. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje izvajanja sonaravnih ukrepov in nujnost celovite analize dogodka in odziva ter odprave posledic. Pozitivne izkušnje je potrebno prenesti v sistemsko zakonodajo, kar bo izvedeno v okviru prenove Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Izhodišča bodo pripravljena še v tem letu.

V zaključku je vodja Službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic poudaril, da se določene rešitve interventne zakonodaje že prenašajo v sistemsko preko prostorske in gradbene zakonodaje, ki jo je pripravilo

Ministrstvo za naravne vire in prostor. Glede pripravljenosti na prihodnje naravne nesreče je ocenil, da so deležniki danes v boljšem položaju, saj je bil odziv na dogodke jeseni leta 2023 bistveno boljši kot avgusta istega leta. Izrazil je željo, da bi na državni ravni stalno delovala manjša ekipa strokovnjakov v okviru DTP, ki bi bila v stalni pripravljenosti in bi se lahko ob aktivaciji hitro razširila ter začela z nujnimi opravili, ki so lahko pri novoustanovljenih organih zamudni.

Po mnenju udeleženih je terenski ogled pokazal, da so ukrepi sanacije po poplavah in plazovih zahtevni in dolgotrajni, vendar se izvajajo usklajeno in s ciljem zagotavljanja večje varnosti prebivalcev ter trajnostne ureditve prostora v Savinjski dolini.