Slovesnost ob 82. obletnici Vranovega leta

Vranov let je ime za eno od poti, po kateri so zavezniški vojni ujetniki po pobegu iz nacističnega taborišča v Melju pri Mariboru konec avgusta 1944 prispeli na osvobojeno ozemlje Bele krajine. Med približno stotimi vojaki so bili Britanci, Avstralci, Francozi in Novozelandci. Z Otoka pri Metliki so jih 18. septembra 1944 z zavezniškimi letali prepeljali v Bari v Italiji.

Državni sekretar dr. Erik Kopač je poudaril, da Vranov let tudi danes nosi pomembno sporočilo: »Vranov let je zgodba o zavezništvu. O tem, da so se v odločilnih trenutkih povezali Britanci, Avstralci, Francozi, Novozelandci in Slovenci. O tem, da so ljudje kljub jeziku, narodnosti in razdaljam našli skupni cilj. In o tem, da je bilo mogoče tudi v času največjega nasilja ohraniti človečnost.«

Ob tem je državni sekretar Kopač opozoril, da je spomin na dogodke izpred 82 let pomemben tudi za razumevanje današnjega časa, in sklenil: »Danes je svet drugačen. Toda sporočilo Vranovega leta ostaja aktualno. Varnost in mir temeljita na zaupanju, solidarnosti in zavezništvih. Zato je naša dolžnost, da cenimo prijateljstva in partnerstva, ki smo jih gradili skozi desetletja, ter da razumemo, da je njihova moč predvsem v tem, da v odločilnih trenutkih stopimo skupaj in nismo sami.«

Vranov let je tako tudi danes simbol sodelovanja med zavezniškimi vojaki in slovenskimi partizani ter opomin, da svoboda, mir in varnost niso samoumevne vrednote.

Spominska slovesnost na Otoku pri Metliki je del mednarodne spominske poti zavezništva Vranov let od Ožbalta do Otoka pri Metliki, ki ohranja spomin na zavezniške vojake, njihovo pot v svobodo in na vse, ki so jim pri tem pomagali.

Slovesnosti se je udeležil državni sekretar dr. Erik Kopač, ki je v nagovoru izpostavil pomen Vranovega leta kot zgodbe o pogumu, solidarnosti, sodelovanju in zavezništvu. | Avtor: Borut Podgoršek