Prihodnost slovenskega kmetijstva temelji na tradiciji, znanju, inovacijah in sodelovanju

Avtor: Miha Bratina

Nosilna tema letošnjega svetovnega dneva hrane je Inovacije danes. Hrana za jutri (stran v angleščini). Digitalizacijo, tehnološki razvoj in prenos znanja Ministrstvo za kmetijstvo prepoznava kot pomembne vzvode za razvoj celotne agroživilske verige - od pridelave in predelave do skladiščenja, distribucije in porabe hrane. Pri tem je ključno povezovanje kmetij, živilskopredelovalnih podjetij, raziskovalnih ustanov in svetovalnih služb za hitrejši prenos znanja v prakso ter povečanje dodane vrednosti domačih proizvodov.

Ob tem minister dodaja, da digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč sredstvo, ki postavlja človeka v središče in s tem podpira večjo kakovost življenja na podeželju: »Digitalizacija bo razbremenila kmeta, da bo imel več časa za svojo primarno dejavnost in za družino.«

Med ključnimi prioritetami ministrstva so krepitev prehranske varnosti, povečanje samooskrbe s kakovostno slovensko hrano, razvoj kratkih dobavnih verig, spodbujanje povezovanja pridelovalcev ter več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih.

Pomemben del podpore tem ciljem predstavlja Strateški načrt SKP 2023-2027, ki velik del sredstev namenja posodobitvi slovenskih kmetij, povečanju produktivnosti, tehnološkemu razvoju, digitalizaciji ter prilagajanju podnebnim spremembam. Cilj teh vlaganj ni le uvajanje novih tehnologij, temveč predvsem povečanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, zmanjšanje stroškov ter učinkovitejša in odpornejša pridelava hrane.

Naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, ki omogoča uporabo satelitske navigacije in je namenjena preciznemu kmetijstvu, ministrstvo spodbuja v okviru intervencije IRP21 Nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS. Leta 2025 so bile tako podprte 104 vloge v skupni višini 3.003.129 evrov odobrenih sredstev. Tovrstne naložbe ministrstvo podpira tudi v okviru podintervencije za naložbe majhnih kmetij ter drugih investicijskih ukrepov, ki omogočajo nakup dronov, opreme za satelitsko navigacijo, sistemov za spremljanje škodljivcev in bolezni ter drugih rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, robotiki in internetu stvari.

Digitalni prehod slovenskega kmetijstva podpira tudi ukrep »Digitalizacija na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva«, ki se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Za izvedbo ukrepa je bilo namenjenih 20,9 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, v njegovo izvajanje pa je bilo vključenih osem projektov in številne institucije s področja kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, raziskovanja in svetovanja. Vzpostavljenih bo 41 e-storitev, od tega 38 aplikacij in tri rešitve za nakup e-opreme, namenjene krepitvi delovanja javne službe kmetijskega svetovanja, javne gozdarske službe, inšpekcije ter raziskovalnih organizacij.

Pomemben del prizadevanj ministrstva je tudi preprečevanje izgub hrane in nastajanja odpadne hrane v celotni prehranski verigi. Hrana ni samoumevna dobrina, temveč rezultat znanja in dela slovenskih kmetov, ribičev, ribogojcev, predelovalcev ter drugih deležnikov. Z odgovornim ravnanjem s hrano spoštujemo njihovo delo, ohranjamo naravne vire, zmanjšujemo obremenitve okolja in krepimo prehransko varnost.

V luči teh ciljev je ministrstvo v javno obravnavo posredovalo predlog novele Zakona o hrani. Ta prinaša izboljšave na področju shem kakovosti, označevanja živil, zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane ter javnega naročanja živil. Predlagane spremembe sledijo ciljem krepitve prehranske verige, večje prepoznavnosti kakovostnih slovenskih proizvodov, spodbujanja višjih standardov dobrobiti živali ter ustvarjanja boljših pogojev za vključevanje lokalno pridelane in sezonske hrane v javne zavode.