Osnovni namen DPN je dolgoročno in celovito zmanjšati poplavno ogroženost poseljenih območij, zaščititi ljudi, naselja in ključne dejavnosti v prostoru ter povečati odpornost območja na prihodnje izredne dogodke. Z izvedbo načrtovanih ukrepov se bodo hkrati pomembno zmanjšali tudi negativni vplivi poplav na druge rabe prostora, vključno s kmetijskimi zemljišči.

[Link]

Poplave v Petrovčah.

Jasno opredeljen cilj in obseg

Osnovni cilj DPN je bistveno zmanjšati poplavno ogroženost za pojav visokih vod s povratno dobo 100 let (Q₁₀₀) na reki Savinji in njenih pritokih, ob upoštevanju podnebnih sprememb in podatkov o visokih vodah iz preteklih poplav.

Načrtovane ureditve obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek reke Savinje med Letušem in Celjem ter širše območje vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega okoli 1.078 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline.

Po izvedbi ukrepov bo:

• okoli 3.730 objektov bistveno manj poplavno ogroženih,
• približno 13.300 prebivalcev neposredno deležnih večje poplavne varnosti.

Pregledni prikaz območja DPN s prikazom območja poplavljanja.

Celovit sistem ukrepov na ravni celotnega porečja

DPN Spodnja Savinjska dolina ni samostojen projekt, temveč del med seboj povezanega sistema ukrepov na celotnem porečju reke Savinje. Čeprav je v pripravi tudi DPN za Zgornjo Savinjsko dolino, so ukrepi v Spodnji Savinjski dolini nujni in časovno neodložljivi, saj se prav na tem območju ob poplavah pojavljajo največje škode za prebivalce, gospodarstvo in kmetijstvo.

Poplavna ogroženost se povečuje ne glede na DPN. Podnebne spremembe so realnost, njihov vpliv pa se bo v prihodnje še stopnjeval, pri čemer je dejanski obseg intenzitete in frekvence ekstremih dogodkov v tem trenutku nemogoče napovedati. Načrtovani DPN so odziv na novo realnost - ne njen vzrok. Brez ukrepov, ki nam bodo omogočili prilagodljivost in odpornost na podnebne spremembe, se bi škoda še naprej povečevala, tako v naseljih kot na kmetijskih zemljiščih.

Rešitve temeljijo na hidravlično-hidroloških analizah ter analizi poplavnega dogodka iz avgusta 2023 in so zasnovane tako, da se poplavni valovi postopno obvladujejo vzdolž reke in pritokov. Predlagana rešitev vključuje medsebojno povezan sistem suhih zadrževalnikov, ureditve strug ter izvedbo nasipov, kjer je to nujno potrebno. Skupni volumen zadrževanja znaša približno 10,99 milijona m³ vode, z dodatnimi zadrževalnimi prostori pa do 12,7 milijona m³.

Kot poudarja Alenka Zupančič, direktorica Urada za planiranje in načrtovanje, je DPN del širšega, premišljenega pristopa: »Ta državni prostorski načrt je del celovitih, med seboj povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje. Del ukrepov umeščamo v prostor v okviru državnih prostorskih načrtov in sicer poleg obravnavanega tudi DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega ter na porečju Drete, druge pa bo mogoče izvajati v okviru sanacijskih in vzdrževalnih del v javno korist ter v okviru določil občinskih prostorskih aktov. Ključno je, da so rešitve strokovno utemeljene in hkrati usklajene z lokalnim okoljem. Pomemben del celovitega pristopa predstavljajo tudi ukrepi za stabilizacijo hudourniških strug v zaledju, saj ti z zmanjšanjem erozijskega potenciala, omejevanjem transportne sposobnosti hudourniških nanosov (plavin in plavja) ter zagotavljanjem hidravlično ustrezne pretočnosti strug bistveno prispevajo k učinkovitejšemu in trajnostnemu zmanjšanju poplavne ogroženosti dolvodno.«

Varovanje virov pitne vode in razmejitev ukrepov

Na območju načrtovanih ureditev se nahajajo tudi vodovarstvena območja (VVO), na katerih je prisotnih pet zajetij podzemne vode, zavarovanih z državnima uredbama o vodovarstvenih območjih. Zaradi občutljivosti teh območij je bila v okviru priprave DPN izdelana Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode (IRGO, september 2025), ki potrjuje, da je izvedba ureditev ob upoštevanju predpisanih zaščitnih ukrepov z vidika varovanja podzemnih voda sprejemljiva.

V okviru načrtovanih ureditev se nekatera obstoječa črpališča za namakanje prestavljajo izven območij suhih zadrževalnikov, s čimer bo omogočeno njihovo nemoteno in varno obratovanje tudi v prihodnje.

Učinki za naselja in gospodarstvo

Hidravlične analize potrjujejo, da bodo načrtovane ureditve zagotovile bistveno večjo poplavno varnost pri Q₁₀₀ za vsa poselitvena območja, vključno s Celjem. Izboljšala se bo varnost stanovanjskih območij, območij centralnih in proizvodnih dejavnosti ter razpršene poselitve v 22 naseljih.

Poplavno ogrožena površina gospodarskih območij se bo zmanjšala z več kot 60 hektarjev na približno 0,1 hektarja.

Jasni in merljivi učinki za kmetijska zemljišča

Načrtovani ukrepi so zasnovani tako, da se trajni posegi v kmetijska zemljišča omejijo na najmanjšo možno mero, hkrati pa se za večino kmetijskih površin bistveno zmanjša poplavna ogroženost. Trajni gradbeni posegi so predvideni na skupno 319 hektarjih zemljišč, od tega je približno 188 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi je okoli 13 hektarjev hmeljišč. Analize kažejo, da se bo:

• pri Q₁₀ poplavna ogroženost zmanjšala s približno 579 ha na 422 ha,
• pri Q₁₀₀ pa s približno 1.727 ha na 729 ha.

Območja zadrževanja znotraj suhih zadrževalnikov obsegajo približno 526 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki ne bodo trajno izvzeta iz obstoječe kmetijske rabe, saj bo aktivacija posameznih zadrževalnikov redka, okvirno pa pri poplavnem dogodku Q₅₀ ali več. Poplavljena kmetijska zemljišča znotraj načrtovanih suhih zadrževalnikov bodo vključena v vzpostavljen mehanizem izplačevanja odškodnin ob izpadu pridelka ob poplavnih dogodkih. Mehanizmi povračil so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo.

V javnosti se pojavljajo različne ocene o obsegu vplivov na kmetijstvo. Na podlagi strokovnih analiz sanacijski načrti predvidevajo večje posege pri 74 kmetijskih gospodarstvih, kjer poseg presega 5 % kmetijskih zemljišč v uporabi, ter pri dodatnih 10 kmetijskih gospodarstvih, kjer je poseg manjši, a večji od 1 ha. Vsaka kmetija bo po sprejetju DPN, v času priprave podrobne projektne dokumentacije, obravnavana posamično, v dialogu in ob upoštevanju konkretnih razmer.

Večnamenskost in namakanje

Pomemben del DPN je tudi večnamenski (moker) zadrževalnik Gozdnica, ki bo poleg funkcije zmanjševanja poplavne ogroženosti omogočal tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Suhi zadrževalniki so zasnovani tako, da je večino časa mogoča običajna raba prostora, ob izrednih dogodkih pa služijo zadrževanju visokih voda.

Javni dialog v ključni fazi postopka

Direkcija RS za vode poudarja, da je vključevanje javnosti ključen del postopka priprave DPN. Gradiva so javno razgrnjena od 22. decembra 2025 do 6. februarja 2026, javna obravnava pa bo potekala 19. januarja 2026 v Žalcu.

Javna razgrnitev je faza postopka, v kateri se zbirajo pripombe, mnenja in predlogi ter se na njih strokovno odgovarja. Namen postopka je dopolnjevanje in prilagajanje predlaganih rešitev na podlagi dialoga z lokalnim okoljem, ne pa njihova zaustavitev.

V tem času so bila in bodo izražena tudi različna mnenja in pobude glede posameznih predlaganih rešitev. Vse pripombe in predlogi bodo strokovno obravnavani in predstavljajo pomembno podlago za nadaljnje usklajevanje in dopolnjevanje rešitev.

Odgovoren korak v prihodnost

Poplavne nevarnosti ni mogoče v celoti odpraviti, mogoče pa je bistveno zmanjšati njene posledice. DPN za Spodnjo Savinjsko dolino predstavlja strokovno utemeljen, dolgoročen in odgovoren pristop k zaščiti ljudi, prostora in kmetijstva.

Vrednost predvidenih ureditev je ocenjena na približno 490,6 milijona evrov z DDV (po tekočih cenah), kar odraža obseg, zahtevnost in dolgoročni pomen projekta za varnost Savinjske doline.

Direkcija RS za vode si bo v času javne razgrnitve aktivno prizadevala za dialog s kmeti, lastniki zemljišč in lokalnimi skupnostmi ter zagotavljala transparentno obveščanje in jasne razlage, saj so trajne in sprejemljive rešitve možne le v sodelovanju in sooblikovanju z lokalnim okoljem.