Government of the Republic of Slovenia

10/01/2026 | Press release | Distributed by Public on 10/01/2026 06:00

Spletni nakupi – ugodna ponudba, ki se lahko hitro spremeni v drago izkušnjo

Ponovno opozarjamo na nekatere najpogostejše pasti spletnega nakupovanja in na preverjanja, ki jih je priporočljivo opraviti še pred samim spletnim nakupom.

Slovenska spletna stran še ne pomeni slovenskega prodajalca

Tudi sicer Tržni inšpektorat RS svetuje previdnost pri spletnem nakupovanju. Potrošnik lahko na primer naleti na spletno trgovino, ki je v celoti v slovenskem jeziku in uporablja tudi slovensko spletno domeno, dejanski prodajalec pa ima sedež v drugi državi ali celo zunaj Evropske unije. Slovenski jezik spletne strani, domena .si in cene v evrih sami po sebi ne pomenijo, da kupujete pri slovenskem podjetju. Pred nakupom zato vedno preverite, kdo je dejanski prodajalec in v kateri državi ima sedež. Ta podatek je pomemben tudi zato, ker je od sedeža prodajalca odvisno, kje in na kakšen način boste lahko uveljavljal svoje pravice, če bo pri nakupu prišlo do težav. Če podatki o prodajalcu na spletni strani niso navedeni, se je nakupu najbolje izogniti.

Tržni inšpektorat RS svetuje

Preden opravite nakup in neznanemu ponudniku nakažete denar, si vzemite nekaj minut in preverite:

1. Kdo je prodajalec?

Na spletni strani poiščite polni naziv podjetja, njegov sedež, registrske oziroma davčne podatke in kontaktne podatke. Za slovenska podjetja lahko obstoj in osnovne podatke preverite v Poslovnem registru Slovenije na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Preverite tudi kontaktne podatke. Previdnost je potrebna, če je s prodajalcem mogoče komunicirati samo preko spletnega obrazca, kontaktni podatki ne delujejo ali pa na spletni strani ni mogoče najti drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je prodajalec. Če prodajalca ni mogoče zanesljivo identificirati, nakupa ne opravite.

2. Kako dolgo obstaja spletna stran?

Podatke o registraciji domene lahko preverite na spletni strani z orodjem za poizvedbo o domenah in IP naslovih. Domene s končnico .si pa na spletni strani nacionalnega registra za vrhnjo internetno domeno. Če spletna trgovina zatrjuje večletno tradicijo, domena pa je bila registrirana šele pred kratkim, je to lahko pomemben opozorilni znak. Sama končnica domene pri tem ni zagotovilo, kje ima prodajalec sedež. Tudi domena .si ne pomeni nujno, da gre za slovenskega prodajalca.

3. Kakšne so izkušnje drugih kupcev?

V spletni iskalnik vpišite ime trgovine in mu dodajte besede »prevara«, »goljufija« ali »scam«. Preverite izkušnje na različnih neodvisnih spletnih straneh, forumih in družbenih omrežjih. Do mnenj, objavljenih samo na spletni strani prodajalca, bodite kritični. Veliko število izključno pozitivnih ocen samo po sebi še ni zagotovilo, da gre za zaupanja vrednega prodajalca.

4. Ali sta spletna stran in ponudba verodostojni?

Neobičajno nizke cene, izredno visoki popusti in ponudbe, ki naj bi veljale samo še nekaj minut, naj bodo razlog za dodatno previdnost.

Pozorni bodite tudi na pravopisne in slovnične napake, nenavadne formulacije, nedosledno prevedena besedila ter podatke, ki se na različnih delih spletne strani med seboj ne ujemajo. Preverite, ali so naziv podjetja, naslov, kontaktni podatki ter drugi podatki o prodajalcu povsod enaki. Pred nakupom preverite tudi pogoje vračila blaga in naslov, na katerega bi morali blago vrniti v primeru odstopa od pogodbe ali težav z izdelkom. Tudi slovenski naslov za dostavo ali vračilo sam po sebi še ne pomeni, da ima prodajalec sedež v Sloveniji.

5. Komu in kako boste plačali?

Pred plačilom preverite naziv prejemnika in podatke o računu oziroma drugem načinu plačila. Če se prejemnik plačila ne ujema s prodajalcem, navedenim na spletni strani, ali morate denar nakazati fizični osebi oziroma na račun v drugi državi, naj bo to razlog za dodatno preverjanje. Pri izbiri načina plačila preverite tudi, kakšne možnosti imate za vračilo sredstev, če blaga ne prejmete.

Pri plačilu s plačilno kartico je v določenih primerih mogoče pri banki oziroma izdajatelju kartice preveriti možnost povratne obremenitve transakcije (t. i. chargeback). Tudi plačilo po povzetju ni zagotovilo za varen nakup. Čeprav paket prejmete, je lahko v njem drug, bistveno manj vreden izdelek ali celo prazen paket, denar pa ste ob prevzemu že izročili dostavni službi.

Veliko koristnih informacij, praktičnih napotkov in primerov aktualnih spletnih prevar je na voljo na spletni strani nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Če ne morete zanesljivo ugotoviti, kdo vam blago prodaja, ali se podatki na spletni strani ne ujemajo, nakupa ne opravite.

Government of the Republic of Slovenia published this content on October 01, 2026, and is solely responsible for the information contained herein. Distributed via Public Technologies (PUBT), unedited and unaltered, on October 01, 2026 at 12:00 UTC. If you believe the information included in the content is inaccurate or outdated and requires editing or removal, please contact us at [email protected]