11/13/2025 | Press release | Distributed by Public on 11/13/2025 03:06
Web Summit, v Lizboni, velja za enega največjih in najvplivnejših tehnoloških dogodkov na svetu. Dogodek vsako leto pritegne več kot 70.000 udeležencev iz več kot 160 držav, 2725 startupov, 800 govornikov in 1850 investitorjev. Letošnji dogodek je osredotočen na teme, kot so umetna inteligenca, trajnost, digitalna preobrazba in vpliv tehnologije na vsakdanje življenje.
Dogodka se je letos v organizaciji Javne agencije SPIRIT Slovenija udeležila tudi slovenska delegacija 15 zagonskih podjetij, ki so v Lizboni iskali kupce, nove trge in investitorje. Dogodek predstavlja izjemno priložnost za mreženje, izmenjavo znanja in povezovanje z vlagatelji ter partnerji z vsega sveta.
»Vsi, ki v prihodnost gledajo črnogledo in obupujejo nad evropskim tehnološkim zaostankom, bi morali biti danes tukaj. Ker jaz tukaj vidim evropsko ambicijo, da spet tehnološko povede. To ni le politična vizija, ampak konkretna ambicija na stotine evropskih startupov, ki so borci in hočejo spremeniti prihodnost,« je na Web Summitu povedal državni sekretar Frangež.
Državni sekretar je sodeloval kot govorec v panelni razpravi v tematskem sklopu »Vrh o gospodarski politiki - Strategija za umetno inteligenco v Srednji in Vzhodni Evropi«. V pogovoru z novinarjem Financial Timesa Raphaelom Minderjem je državni sekretar ocenil, da Evropa potrebuje pogumno industrijsko politiko.
Slovenija se zavzema za močno povezano Evropo tudi na področju novih inovativnih tehnologij. Izpostavil je prednosti Slovenije, kot so znanja na področju AI, močan inovacijski ekosistem in ambicija, da velike spremembe izkoristimo in postanemo naslednje evropsko središče za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij. Izpostavil je tudi vzpostavitev novega Evropskega sklada za konkurenčnost, ki bo olajšal dostop do sredstev za razvoj novih tehnologij. Umetna inteligenca nam je lahko pri reševanju današnjih izzivov v pomembno pomoč. Frangež je pri tem poudaril, da se moramo pri AI osredotočati na priložnosti, a vendarle ocenil, da lahko »umetna inteligenca morda nadomesti našo pamet, ne more pa nadomestiti našega srca«.
V sklopu sejma se je srečal tudi z drugimi visokimi političnimi predstavniki ter si ogledal portugalski in bolgarski razstavni prostor.
Sodelujoči predstavniki slovenskih zagonskih podjetij so pozdravili sodelovanje Slovenije na dogodku. Vsi so se pohvalili s številnimi novimi poslovnimi stiki in možnostmi za nadgradnjo sodelovanja. Nekateri so prišlo na sejem z namenom najti investitorja in so že prejeli prve pozitivne odzive. Kot koristno za njihovo poslovanje pa so izpostavili tudi povezovanje znotraj slovenske start-up skupnosti.
Državni sekretar Frangež je obiskal tudi nov sedež Evropskega zavezništva startup nacij podjetij (angleško Europe Startup Nations Alliance - ESNA). Z izvršnim direktorjem ESNA Arthurjem Jordãojem sta govorila o evropski startup strategiji, novih podatkovnih platformah ESNA za izboljšanje nacionalnih ekosistemov in o pristopu Slovenije k preoblikovanju ESNA v evropski konzorcij za digitalno infrastrukturo (angleško European Digital Infrastructure Consortium - EDIC).
Obisk je izkoristil tudi za bilateralno srečanje z državnim sekretarjem za gospodarstvo, Joãom Ruiem Ferreiro. Portugalska podobno kot Slovenija v zadnjem obdobju posveča veliko pozornosti razvoju start-up okolja. Govorila sta o delovanju ESNA, vzpostavitvi Evropskega sklada za konkurenčnost in o možnostih za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Zaradi dokaj komplementarnega gospodarstva v obeh državah, sta se strinjala, da je največ priložnosti v povezovanju in sodelovanju podjetij iz obeh držav.
Srečal se je tudi z državnim sekretarjem za turizem, trgovino in storitve Pedrom Machadom. Doslej ni bilo tesnejšega sodelovanja na področju turizma na nacionalni ravni, prav tako je turistični promet med Slovenijo in Portugalsko še skromen. Ob zavedanju pomembne vloge turizma v obeh državah sta zato državna sekretarja namenila posebno pozornost iskanju ustreznih oblik sodelovanja.
Podpisala sta Memorandum o soglasju o sodelovanju na področju turizmamed Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije ter Ministrstvom za gospodarstvo in ozemeljsko kohezijo Portugalske republike. Podpis memoranduma je nadgradnja Pisma o nameri, ki sta ga ob priložnosti obiska portugalske delegacije marca v Ljubljani podpisala direktorja turističnih organizacij obeh držav.
Dokument bo služil kot temelj za prihodnje dvostranske aktivnosti. Glavni poudarek sodelovanja bo na izmenjavi znanj in izkušenj ter prenosu dobrih praks, zlasti na področjih razvoja trajnostnega turizma, uporabe umetne inteligence, digitalizacije in analitičnih rešitev v turizmu ter upravljanja s človeškimi viri v gostinstvu in turizmu.Državni sekretar Frangež pa je tudi izpostavil, da bi za tesnejše sodelovanje močno prispevala direktna letalska povezava med Ljubljano in Lizbono.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport aktivno krepi slovenski start-up ekosistem z vrsto ukrepov, ki inovativnim podjetjem omogočajo strokovno in finančno podporo v vseh fazah razvoja. Preko programov, kot so Program Mladi, SPOT svetovanje, RazvojniPlus in Start-up konzorcij, ter s pomočjo Slovenskega podjetniškega sklada, ministrstvo zagotavlja mentorstvo, svetovanje, usposabljanja, mreženje in dostop do spodbud. Letno podpre več kot 160 start-up dogodkov, med njimi tudi mednarodno priznano konferenco PODIM, s čimer pomembno prispeva k razvoju inovativnega podjetništva v Sloveniji.
Z ambicijo nadaljnje krepitve zagonskega ekosistema je v pripravi Slovenska start-up strategija, ki bo začrtala ključne ukrepe za izboljšanje podpornega okolja, razvoj trga tveganega kapitala, privabljanje globalnih talentov ter uvedbo vitke družbe kot nove pravne oblike. Ministrstvo je že začelo s pripravo zakonodajnih sprememb, ki bodo omogočile bolj fleksibilno in konkurenčno poslovno okolje za inovativna podjetja.
Delovna skupina tako že pripravlja spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki bodo omogočile ustanavljanje vitkih družb, prilagojenih potrebam start-upov. V pripravi so tudi spremembe Zakona o podpornem okolju za podjetništvo, ki bodo uvedle prenovljeno definicijo inovativnih zagonskih podjetij in vzpostavile poseben register. Na uskladitev znotraj vlade čaka tudi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Poleg tega pa je bil že sprejet nov zakon o dohodnini, ki uvaja davčno shemo za nagrajevanje zaposlenih v start-upih z delniškimi opcijami.
Portugalska daje velik poudarek na turizem, obnovljive vire energije, visokokakovostne industrijske komponente, tehnološke storitve in kmetijske proizvode z dodano vrednostjo. Ima raznoliko in storitveno usmerjeno gospodarstvo. Strukturne reforme, ki se izvajajo od leta 2011, so ustvarile ekonomsko in regulativno ozračje, ki je ugodno za tuje naložbe. Eden najpomembnejših sektorjev portugalskega gospodarstva je turizem, ki ustvari približno 17 odstotkov portugalskega bruto družbenega proizvoda. V zadnjih letih država doživlja turistični razcvet, ki v državo privablja rekordno število obiskovalcev.
V letu 2024 je vrednost blagovne menjave med Slovenijo in Portugalsko znašala 282,6 milijona evrov in se je v primerjavi z letom 2023 povečala za 8,6 odstotka. Slovenski izvoz je znašal 172,8 milijona evrov, uvoz pa 109,8 milijona evrov. Tudi storitvena menjava se je v letu 2024 povečala glede na leto poprej in je znašala 38 milijona evrov.
Portugalska se po podatkih Banke Slovenije uvršča na komaj 48. mesto tujih investitorjev v RS. Prav tako je malo slovenskih naložb na Portugalskem.
Po podatkih Statističnega urada RS, je v letu 2024 Slovenijo obiskalo 16.526 turistov iz Portugalske, kar je 15 odstotkov več kot leta 2023. Skupno so ustvarili 49.694 nočitev, kar predstavlja 10 odstotno povečanje glede na leto 2023.
Obstaja pa več priložnosti za izboljšanje gospodarskih in trgovinskih odnosov. Te se nahajajo predvsem na področjih obnovljivih virov energije in okoljskih tehnologij, avtomobilske industrije, turizma, informacijske tehnologije, kmetijstva, umetne inteligence in zdravstva. Slovenija je med drugim za sodelovanje s Portugalsko zainteresirana tudi z vidika skupnega sodelovanja na tretjih trgih, zlasti na nekaterih trgih Latinske Amerike in Afrike.