Fajon v Luksemburgu: Ko gre za kršitve človekovih pravic s strani Izraela, EU ne more več molčati

Ministrica Tanja Fajon na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Ne smemo pozabiti na razmere v Gazi in na Zahodnem bregu

V razpravi o Bližnjem vzhodu je ministrica Fajon spomnila na skupni poziv, ki so ga glede Izraela na EU naslovili zunanji ministri Slovenije, Irske in Španije: »EU mora izpolniti svojo moralno in politično odgovornost ter braniti temeljne vrednote, na katerih že od samega začetka temelji naš skupni evropski projekt. To pomeni, da kot EU ne smemo več molčati in gledati stran, ko Izrael nadaljuje s kršitvami človekovih pravic in mednarodnega prava. Skrajni čas je, da se v EU resno pogovorimo o začasni prekinitvi Pridružitvenega sporazuma EU-Izrael.« Obsodila je nadaljevanje izraelskih napadov na civilno prebivalstvo v Gazi in širjenje nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu ter dodala: »Ne smemo dovoliti, da bi razmere v širši regiji Bližnjega vzhoda, ki se spreminjajo skoraj iz ure v uro, odvrnile našo pozornost od Gaze in Zahodnega brega, kjer je situacija, kljub krhkemu premirju, katastrofalna.«

Glede Irana je ministrica Fajon pozvala vse strani k nadaljevanju diplomatskih pogovorov, ki bi vodili k trajnejšemu mirovnemu dogovoru. Zavzela se je tudi za svobodo plovbe v Hormuški ožini.

V neformalni razpravi o Libanonu se je ministrom pridružil libanonski predsednik vlade Nawaf Salam, ki je predstavil razmere na terenu. Fajonova je izrazila podporo in solidarnost Libanonu ter povedala: »Slovenija pozdravlja neposredne pogovore med Libanonom in Izraelom ter napovedano premirje. Tako Izrael kot Hezbolah morata ustaviti sovražnosti in spoštovati premirje. Iskreno upamo, da bo ta korak končal trpljenje civilistov in odprl pot pogajanjem za dolgoročno rešitev.« Poudarila je pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona. V nadaljevanju je napovedala, da bo Slovenija v letu 2026 namenila več kot milijon evrov humanitarne pomoči Libanonu.

Okrepiti moramo podporo Ukrajini in pritisk na Rusijo

Tudi tokrat je bil velik del zasedanja namenjen prizadevanjem za trajen in pravičen mir v Ukrajini. Ministrica Fajon se je v svoji intervenciji zavzela za nadaljevanje mirovnih prizadevanj ZDA, Ukrajine in evropskih držav za dosego miru ter za okrepitev vloge EU v mirovnih pogajanjih. Slovenija je tudi sicer del širše skupine držav podpornic Ukrajine, ki nadaljuje delo za nadaljnjo politično, vojaško, finančno in drugo podporo Ukrajini.

Fajon je povedala, da mora EU nadaljevati z dvotirnim pristopom- podporo Ukrajini in pritisk na Rusijo. Ob tem je izrazila upanje predvsem za hitro sprostitev posojila za podporo Ukrajini in za sprejem 20. svežnja sankcij zoper Rusijo. Izrazila je tudi podporo četrtemu stebru varnostnih zagotovil za Ukrajino (deljena stabilnost), ki ga je predstavila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas: »Čeprav konca vojne še ni na vidiku, moramo pomagati Ukrajini pri zagotavljanju notranje stabilnosti ter zmanjševanju tveganj, ki izhajajo iz socialnih napetosti, organiziranega kriminala in širjenja orožja,« je med drugim še povedala ministrica.

V tem kontekstu je posebno pozornost namenila vojnim veteranom: »Ker verjamemo, da sta rehabilitacija in reintegracija ključnega pomena, Slovenija zagotavlja psihosocialno in zdravstveno rehabilitacijo vojnim žrtvam, tudi veteranom, ter podpira njihovo ponovno vključevanje z usposabljanjem za humanitarno razminiranje.«

Fajon je spomnila še na pomen krepitve globalnega ozaveščanja za omejevanje ruskega vpliva v tretjih državah ter pozdravila načrtovano srečanje mednarodne koalicije za vrnitev ugrabljenih ukrajinskih otrok, ki je načrtovano ob robu majskega zasedanja Sveta.

Sudan, Južni Kavkaz in dodatne odločitve Sveta EU

Ministri so zasedanje zaključili s sprejetjem skupne izjave o Sudanu, kjer se žal po treh letih spopadi nadaljujejo in smo priča največji humanitarni krizi na svetu. Slovenija obsoja brutalno in neselektivno nasilje nad civilnim prebivalstvom ter sistematične kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno z nedavnim napadom na bolnišnico Ed Dain v vzhodnem Darfurju. Ključna so nadaljnja prizadevanja in krepitev pritiska na strani za doseganje premirja, humanitarnega dostopa, zaščite civilistov in zagotavljanja odgovornosti za storjene zločine.

Na dnevnem redu so bile še razmere v regiji Južnega Kavkaza (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija), s poudarkom na mirovnem procesu med Armenijo in Azerbajdžanom, podpori Armeniji in pripravah na majski prvi vrh EU-Armenija ter odnosih med EU in Azerbajdžanom.

Ministri so na zasedanju med drugim sprejeli sklep Sveta o vzpostavitvi nove civilne Partnerske misije EU v Armeniji (angleško European Union Partnership Mission to Armenia - EUPM Armenia) z mandatom krepitve odpornosti Armenije na področju hibridnih groženj.

Prav tako so sprejeli sklepe Sveta o podnebni in energetski diplomaciji.