Vlada je sprejela Strategijo odpornosti Republike Slovenije do leta 2030

• Ministrstvo za obrambo

Pri tem povezuje prednosti, naslavlja ugotovljene pomanjkljivosti ter vzpostavlja trdne temelje za celovito in dolgoročno odpornost na vseh ravneh delovanja države. Strateška izhodišča so usklajena s koncepti in mehanizmi Nata ter Evropske unije.

Strategija obravnava 13 področij nacionalne odpornosti, za katera so opredeljeni strateški cilji. Ti se bodo uresničevali z izvajanjem akcijskega načrta, ki bo izhajal iz celovite nacionalne vaje kriznega upravljanja in odzivanja, ter z drugimi aktivnostmi nosilcev posameznih področij odpornosti in z njimi sodelujočih državnih organov.

Področja nacionalne odpornosti so:

1. nacionalnovarnostni sistem in neprekinjeno delovanje države,
2. energetika,
3. pitna voda,
4. preskrba s hrano,
5. finančni sistem in bančništvo,
6. gospodarstvo,
7. zdravje,
8. informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja,
9. promet,
10. družbena odpornost,
11. okolje, prostor in naravni viri,
12. strateško komuniciranje,
13. vesolje in nove tehnologije.

Nekateri strateški cilji se že uresničujejo na podlagi Akcijskega načrta za krepitev odpornosti države in družbe, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela po celoviti nacionalni vaji kriznega upravljanja in odzivanja, izvedeni leta 2024. Celovita nacionalna vaja kriznega upravljanja in odzivanja bo v Republiki Sloveniji izvedena na vsaki dve leti. Naslednja je načrtovana v drugi polovici leta 2026. Najpozneje šest mesecev po vsaki taki vaji bosta izvedeni revizija in posodobitev akcijskega načrta.

Do prenove trenutno veljavnega akcijskega načrta bodo najpozneje v treh mesecih po sprejetju strategije oblikovani kratkoročni ukrepi, ki bodo v obdobju pred izvedbo vaje leta 2026 dodatno prispevali k uresničevanju ciljev strategije. V okviru kratkoročnih ukrepov se predvideva oblikovanje 13 delovnih skupin po posameznih področjih nacionalne odpornosti. Vsaka delovna skupina bo v okviru svojega področja nacionalne odpornosti opredelila ukrepe za uresničevanje strateških ciljev, merila za spremljanje ukrepov, nosilce ukrepov in sodelujoče, časovnico, finančni okvir in potrebne investicije, ki bodo vključeni v prenovljen akcijski načrt.

Tako bodo vzpostavljeni trdni temelji za sistematično in celovito krepitev odpornosti Republike Slovenije ter tesno sodelovanje med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, varnostnimi sosveti, gospodarstvom, prebivalci in drugimi ključnimi deležniki. Aktivnosti bodo usmerjene v učinkovito pripravo na izredne dogodke, njihovo preprečevanje in obvladovanje ter hitro okrevanje po njih.

Za uresničevanje ciljev odpornosti bodo deležniki zagotavljali svoje zmogljivosti in sredstva. Strateško pomembni cilji bodo deležni tudi spodbud Družbe za obrambo, varnost in odpornost (DOVOS) ter Ministrstva za obrambo.

Ministrstvo za obrambo bo odgovorno za spremljanje uresničevanja strategije. Za izvedbo posameznih ukrepov bodo odgovorni določeni nosilci in z njimi sodelujoči državni organi, ki bodo jasno opredelili kadrovske, materialne ter finančne vire za njihovo izvedbo, pri čemer bo njihovo financiranje načrtovano in zagotovljeno v okviru državnega proračuna.