Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je 20-letnico delovanja obeležil s strokovno konferenco in slavnostnim sprejemom na Ljubljanskem gradu. Dopoldansko strokovno konferenco so z nagovori odprli informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik, dr. Damjan Orož, predsednik Vrhovnega sodišča, dr. Anu Talus, predsedujoča Evropskemu odboru za varstvo podatkov (EDPB), ter Mojca Prelesnik, bivša informacijska pooblaščenka in direktorica Slovenske tiskovne agencije. Konferenca je ponudila tri okrogle mize z uglednimi strokovnjaki s področja dostopa do informacij, umetne inteligence in varstva osebnih podatkov. IP je ob tej priložnosti premierno predstavil tudi izobraževalne vsebine za otroke - novo igrico, stripe in filmčke z znanim igralcem Juretom Henigmanom - vse v okviru kampanje »Tvoji podatki so tvoja supermoč!«. Nagrado »Ambasador zasebnosti« sta prejela mag. Tomi Dolenc in Maja Vreča iz Arnesa, za svoj prispevek k ozaveščanju o varni in odgovorni rabi interneta.

Zbrane na večernem slavnostnem sprejemu je, poleg Informacijske pooblaščenke, nagovorila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Dogodka sta ponudila priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot in hkrati pogledamo naprej - k novim izzivom, kjer se pravo, tehnologija, etika in transparentnost vse bolj prepletajo. Poleg predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič so se dogodka udeležili tudi predstojniki neodvisnih nadzornih institucij, organov pregona ter visoki predstavniki ministrstev in sodstva.

Dopoldanska strokovna konferenca - gradnja mostov med pravom, tehnologijo in človekom

Konferenco je z uvodnim nagovorom odprla informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik, ki je poudarila pomen povezovanja ključnih področij - dostopa do informacij, varstva osebnih podatkov in nadzora nad umetno inteligenco. Dodala je, da spoštovanje pravil ne sme biti razumljeno kot ovira (ali birokratsko breme), temveč kot temelj zaupanja v digitalni družbi: »Naša naloga je krepitev zavedanja, da spoštovanje temeljnih pravic pri uporabi umetne inteligence ni birokratska ovira razvoju, pač pa njegov garant. Garant, da tehnološki napredek ostaja v službi človeka in ne obratno.«

Dotaknila se je predlogov sprememb zakonodaje o varstvu podatkov, ki naj bi odvzele del birokratskega bremena z ramen zavezancev, a se zdi, da »predlogi ustvarjajo dodatne pravne nejasnosti in lahko znižajo standarde, ki smo jih v EU že dosegli«. Izpostavila je tudi pomen prostega dostopa do okoljskih podatkov v dobi umetne inteligence, ki prinaša tveganja temeljnim pravicam, pa tudi okolju. »Pričakujem, da bomo državljani radovedni glede tega, kako javne institucije uporabljajo umetno inteligenco in kaj to pomeni za naše okolje.«

Ob koncu se je pooblaščenka zahvalila sodelavkam in sodelavcem - nekdanjim in sedanjim ter prejšnjima predstojnicama ter vsem, ki so sodelovali pri razvoju institucije: »Zasluge za odlično preteklo delo Informacijskega pooblaščenca s hvaležnostjo delim s predhodnicama, doktorico Natašo Pirc Musar in Mojco Prelesnik, pa tudi z vsemi sodelavkami in sodelavci - sedanjimi in bivšimi - za vsemi našimi uspehi je njihovo predano delo, pogum in strokovnost.«

Uvodni nagovori - pogled iz prakse in Evrope

Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož je med drugim poudaril pomen odgovorne uporabe umetne inteligence v sodnih postopkih in spoštovanje procesnih jamstev in varstva človekovega dostojanstva. Poudaril je, da "umetna inteligenca nima lastnih življenjskih izkušenj, nima sposobnosti čustvovanja, ne razume časovnega konteksta zadeve, zato se ne zaveda vseh razsežnosti ponujenih rešitev." A to po njegovem mnenju "ne pomeni, da uporaba umetne inteligence v sodstvu sploh ni primerna," če se pri tem zavedamo tako omejitev iz slovenske ustave kot varnostnih tveganj sistemov.

Predsedujoča EDPB dr. Anu Talus je izrazila priznanje delu slovenskega pooblaščenca doma in v odboru in poudarila, da je »v zadnjih 20 letih Informacijski pooblaščenec odigral ključno vlogo pri varovanju pravic posameznikov ter hkrati podpiral pregledno in odgovorno delovanje javnih organov, pri tem pa se je nenehno prilagajal tehnološkim spremembam in razvoju prava.«

Kot bivša pooblaščenka je Mojca Prelesnik spomnila na začetke delovanja institucije in poudarila, da se je IP v dveh desetletjih trdno zasidral kot del ustavnega reda in temelj demokratične družbe: »IP ni institucija proti državi. Je institucija za državo - takšno, ki temelji na ustavi, zakonih in spoštovanju človekovega dostojanstva. Odločitve IP so pogosto zahtevale pogum: od razkrivanja porabe javnih sredstev do postavljanja jasnih meja pri obdelavi OP. A prav te odločitve so krepile pravno državo.«

Strokovne razprave, podelitev nagrade in predstavitev projekta Informacijskega pooblaščenca

Prva okrogla miza, z naslovom »Dostop do informacij javnega značaja v digitalni družbi«, je bila namenjena razmisleku o tem, kako digitalizacija vpliva na transparentnost in dostopnost informacij.

V času, ko količina podatkov strmo narašča, se pojavlja vprašanje, ali digitalna orodja preglednost dejansko krepijo ali jo - paradoksalno - tudi otežujejo. Razprava je odprla pomembno dilemo o tem, ali je javnosti danes lažje ali težje priti do verodostojnih, celovitih in uporabnih informacij, ter kako zagotoviti, da odprti podatki prispevajo k odgovorni in pregledni družbi.

Okroglo mizo je vodila mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica Informacijskega pooblaščenca, ki je z gosti Filipom Dobranićem, mag. Rosano Lemut Strle, mag. Matejo Prešern in Niko Kunaver osvetlila pomen sodelovanja med državo, mediji, civilno družbo in stroko pri krepitvi transparentnosti v digitalni dobi.

Druga okrogla miza, z naslovom »Evropski pristop: varna, zaupanja vredna in na človeka osredotočena umetna inteligenca«, je osvetlila priložnosti in izzive, ki jih razvoj umetne inteligence prinaša Evropski uniji in Sloveniji. Razprava je poudarila pomen preglednosti in zaupanja kot temeljnih pogojev za odgovorno uvajanje umetne inteligence v javnem in zasebnem sektorju ter vlogo regulacije v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.

Okroglo mizo je vodila dr. Pika Šarf, vodja področja umetne inteligence pri Informacijskem pooblaščencu, v razpravi pa so sodelovali dr. Aleš Završnik, dr. Maja Brkan, dr. Ivan Bratko in dr. Aida Kamišalić Latifić, ki so svoje izkušnje in poglede povezali v razmislek o krepitvi zaupanja in odgovornosti pri razvoju tehnologij prihodnosti.

Tretja okrogla miza, z naslovom »Varstvo osebnih podatkov in izzivi digitalizacije«, je bila posvečena vprašanju, kako se posamezniki, organizacije in družba kot celota, soočamo z varovanjem zasebnosti v vse bolj povezanem digitalnem okolju. Razprava je poudarila pomen zagotavljanja sodobne kibernetske varnosti, odgovornega ravnanja upravljavcev osebnih podatkov ter nujnost izobraževanja za digitalno državljanstvo. Udeleženci so poudarili, da tehnološki napredek prinaša številne koristi, a tudi tveganja, ki zahtevajo premišljen, etičen in strokovno podprt pristop.

Okroglo mizo je vodil mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijskega pooblaščenca, v razpravi pa so sodelovali mag. Tomi Dolenc, Maja Vreča, dr. Blaž Markelj in dr. Maja Škrjanc, ki so opozorili na pomen usklajenega delovanja strokovnjakov, izobraževalnih ustanov in javnosti pri krepitvi kulture varstva podatkov.

Po zaključenih okroglih mizah, je dr. Jelena Virant Burnik, podlila nagrado »Ambasador zasebnosti«. Nagrado podeljuje Informacijski pooblaščenec posameznikom ali organizacijam za izjemen prispevek k varstvu osebnih podatkov in krepitvi kulture zasebnosti. Letošnja prejemnika sta mag. Tomi Dolenc in Maja Vreča iz Arnesa, ki sta s svojim delom pomembno prispevala k ozaveščanju o varni in odgovorni rabi interneta.

Vodja mednarodnega sodelovanja pri informacijskem pooblaščencu, mag. Polona Merc, pa je ob zaključku konference predstavila EU projekt PrivacyPRO, s katerim se vprašanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov približujejo širšemu krogu uporabnikov, zlasti mladim.

Večerni slavnostni sprejem

Večer je bil namenjen slovesnemu delu praznovanja, na katerem sta zbrane goste nagovorili informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik in predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

V zaključnem nagovoru je dr. Virant Burnik poudarila pomen neodvisnosti institucije in zaupanja javnosti v nadzorne organe:

»Močne, neodvisne institucije so ključne za odprto in demokratično družbo.«

Tem mislim se je v svojem slavnostnem govoru pridružila tudi predsednica republike, ki je izpostavila, da demokracija ni stanje. Demokracija je proces, ki od vseh nas zahteva stalno budnost in aktivnost, tudi takrat, ko pozornost javnosti morda popusti. Za to potrebujemo močne, strokovne in neodvisne institucije (…). Pri tem je še poudarila, da "neodvisnost ni privilegij, temveč je pogoj za zaupanje družbe v vaše delo in poslanstvo."

Dve desetletji v številkah

V preteklih 20 letih je Informacijski pooblaščenec obravnaval več kot 11.000 pritožbenih zadev na področju dostopa do informacij javnega značaja, izdal več kot 5.200 odločb, rešil skoraj 21.000 primerov kršitev varstva osebnih podatkov in pripravil skoraj 30.000 pojasnil, mnenj in smernic.

V tem času je vložil 18 pobud za presojo ustavnosti ter se aktivno vključil v delo številnih evropskih in mednarodnih organizacij, ki oblikujejo globalne standarde varstva zasebnosti in transparentnosti.

Z novimi pristojnostmi na področju umetne inteligence IP vstopa v svoje tretje desetletje - pripravljeno in odločno, da varuje pravice posameznika tudi v digitalni prihodnosti.

Informacijski pooblaščenec