Dr. Branko Lobnikar je predstavil prve ugotovitve analize učinkovitosti Šutarjevega zakona

Predsednik strokovnega sveta vlade dr. Branko Lobnikar in državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Jure Leben sta predstavila prve ugotovitve analize učinkovitosti izvajanja Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti | Avtor: Bor Slana, STA

Kot je povedal, je bila analiza pripravljena na podlagi poročil posameznih državnih organov, ki so pristojni za izvajanje nalog, določenih v zakonu. Poudaril je, da gre za oceno prvih učinkov, ker je zakon v zelo zgodnji fazi implementacije, ko se najprej pokažejo procesni premiki - jasne usmeritve, natančni postopkovniki, informacijske nadgradnje in okrepljena koordinacija med različnimi organi - medtem ko je za oceno učinkov na vedenjske in varnostne izide še zelo zgodaj.

Kljub vsemu pa dr. Lobnikar dodaja, da lahko ugotovimo, da se je v zadnjih dveh mesecih na področju zagotavljanja javne varnosti naredilo veliko. Poudaril je, da pri zagotavljanju javne varnosti ne moremo in ne smemo razmišljati zgolj o policijskih ukrepih: »Javna varnost ni samo odziv policije na terenu. Javno varnost vzdržujemo tudi tako, da sistem deluje preventivno: da so otroci v šoli, da se ob ponavljajočih se kršitvah zagotovi hitro in predvidljivo ukrepanje, in da država dosledno uveljavlja pravila, kjer se kršitve kopičijo in povzročajo pritisk in nelagodje v lokalni skupnosti.«

Dodal je, da mora biti hkrati vsako ukrepanje zakonito, sorazmerno in učinkovito, ker brez legalnosti in legitimnosti delovanja sistemov državne uprave in lokalne samouprave ni mogoče zagotavljati dolgoročne varnosti.

Vlada se bo v kratkem seznanila s prvimi ukrepi, vezanimi na izvajanje t.i. Šutarjevega zakona, v preteklih dneh je ukrepe predstavila Finančna uprava, Policija je poročala o rezultatih spremembe zakona o orožju in o oddanih številnih kosih ilegalnega orožja. V povezavi s tem je dr. Lobnikar izpostavil pomembne vidike, ki posredno krepijo red in krepijo varnost tako posameznikov kot skupnosti.

Kot prvega je izpostavil prisotnost otrok v šoli: »V povezavi z ukrepi iz zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravilo okrožnico in usmeritve za šole, vključno s podporo varnemu in vključujočemu šolskemu okolju, pripravilo je programski dokument za delo romskih pomočnikov ter opomnik za spodbujanje rednega obiskovanja pouka. Izvedena sta bila tudi dva tematska sestanka za ravnatelje jugovzhodne regije, z izmenjavo praks, anketiranjem šol in identifikacijo potreb po multidisciplinarnem pristopu.

Inšpektorat RS za šolstvo poroča, da je od uveljavitve zakona prejel približno 45 predlogov šol zaradi neobiskovanja pouka, v vseh primerih pa je skladno z zakonom obvestil pristojne centre za socialno delo, ter pripravil tudi okrožnico s postopkovnikom, da so postopki hitri in primerljivi.«

Drugi vidik je uveljavljanje pravil pri ponavljajočih kršitvah: »Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti je po svoji naravi "omnibus" zakon, ki posega na več področij, z jasnim namenom zagotavljanja večje javne varnosti. Na ravni vsakdanjega reda je ključno, da sistem ob ponavljajočih se kršitvah deluje hitro, predvidljivo in z jasnimi postopki.«

Ob tem je izpostavil, da je za občutek reda v skupnosti pomemben, da Finančna uprava in Policija izvajata skupne aktivnosti, kjer se preverjajo tudi neplačane obveznosti. »V obdobju od konca oktobra 2025 do konca januarja 2026 je bilo na območju JV Slovenije zarubljenih 47 vozil (ocenjena skupna vrednost nekaj manj kot 59.000 EUR), pri čemer je zgolj 8 dolžnikov na kraju samem poravnalo nekaj več kot 14.000,00 EUR in do rubeža ni prišlo. Za februar 2026 je načrtovanih 11 skupnih aktivnosti,« je povedal dr. Lobnikar.

»Javna varnost rezultat celotnega sistema - policije, šole, sociale, inšpekcij in finančne discipline - in ker se ukrepi med seboj podpirajo, če so dobro koordinirani,« je poudaril dr. Lobnikar. »Z vidika javne varnosti je pomembno izpostaviti policijsko dejavnost v času od uveljavitve zakona. Zakon je s prekvalifikacijo bagatelnih kaznivih dejanj v prekrške določil, da so tatvine in poškodovanja tujih stvari do 500 EUR opredeljeni kot prekrški, pri čemer je policija določena kot stvarno pristojni prekrškovni organ. Takšna ureditev sledi cilju učinkovitega vzpostavljanja reda in načela pravičnosti v družbi,« je povedal. Dodal je, da so bagatelna kazniva dejanja v preteklosti v veliki večini končala kot neobravnavana, za katera storilci niso odgovarjali, so ta kazniva ravnanja po uveljavitvi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti postala hitro obravnavana.

»Od uveljavitve zakona do poročanja konec januarja 2026 je policija evidentirala in izvedla postopke v primeru 1.231 tovrstnih prekrškov. To je eno ključnih sporočil z vidika uveljavljanja zakona. Cilj ni "več represije", temveč več učinkovitosti in doslednosti, da se kršitve obravnavajo hitro, zakonito in enotno, brez pravnih sivin in za vse prebivalce enako,« je povedal.

Eno od pomembnih načel izvajanja policijskih pooblastil je načelo zakonitosti. Z vidika zakona, tako dr. Lobnikar, je to vezano predvsem na pooblastilo določitve varnostno tveganih območij ter varnostne akcije. Zakon vzpostavlja možnost določitve varnostno tveganih območij. Pri tem so v zakon vključena načela sorazmernosti: posebni, ciljani ukrepi se lahko uporabijo le tam, kjer je z varnostno oceno ugotovljeno povečano tveganje in kjer je ukrep nujen za zaščito ljudi in premoženja.

Policija je tako v prvem obdobju pripravila varnostni oceni za dve območji: eno na območju Ljubljane - Center, drugo na območju naselja Brezje v okolju PU Novo mesto. Strokovni svet se bo v nadaljevanju intenzivno ukvarjal z vprašanjem, kako pri določitvi tovrstnih območij v proces odločitve vključiti tudi lokalno skupnost, ne le državno upravo. Dr. Lobnikar dodaja: »Iz obstoječe zakonodaje namreč izhaja soodvisnost tako državne uprave kot lokalne samouprave, da skrbita za zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju. Zato takšno določitev varnostno tveganih območij v zakonu ocenjujemo kot prvi korak k vzpostavitvi sistema zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju, kamor bi morali v nadaljevanju enakopravno vključiti tako državo kot tudi lokalno samoupravo. Tako država kot župani imajo namreč pri tem deljene obveznosti in odgovornosti.«

»Z vidika načela zakonitosti zakon vzpostavlja natančne pogoje za izvedbo varnostnih akcij, ki je bila pred uveljavitvijo zakona zgolj način izvajanja policijskih nalog. Zakon z natančno določitvijo pogojev izvedbe varnostnih akcij sledi načelu lex certa. Na podlagi teh določil je policija do sedaj izvedla eno varnostno akcijo na območju PU Novo mesto: kontrolirano je bilo 101 vozilo in 115 oseb, izdanih 18 plačilnih nalogov, 8 opozoril, ter 18 razgovorov s prebivalci na varnostno tveganem območju. To je primer ukrepanja, ki združuje nadzor, preventivo in dialog s skupnostjo,« je dodal.

Dr. Lobnikar je predstavil tudi prihodnje aktivnosti strokovnega sveta, ki je prvič zasedal sredi januarja 2026. Takrat je sprejel dogovor, da bodo delo izvajali v ožjih delovnih skupinah, ki pokrivajo: kazensko-materialna in kazensko-procesna vprašanja, vezana na zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti; policijska pooblastila in nadzorstvena problematika, tudi z vidiki pluralne policijske dejavnosti (zasebno varovanje, detektivska dejavnost); javno varnost skozi prizmo družinskih razmerij, socialne varnosti ter vzgoje in izobraževanja; zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti za součinkovanje lokalne samouprave in državne uprave; in razvoja sistem javne varnosti in družbene odgovornosti.

»Na podlagi poročil o izvajanju zakona bomo kot strokovni svet delo usmerili v tri povezane sklope. Prvič, preverili bomo, kje je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med deležniki - med policijo, drugimi nadzornimi organi, centri za socialno delo, šolstvom ter posebej tudi z lokalno samoupravo (župani), tako na ravni izmenjave informacij kot na ravni skupnega načrtovanja in odzivanja na varnostna tveganja,« je navedel dr. Lobnikar.

Nadaljeval je: »Sistematično bomo pregledali, katere določbe je iz obstoječega zakona smiselno prenesti v področno zakonodajo, in katere vsebina naj ostanejo v tem zakonu kot krovne vsebine s področja zagotavljanja javne varnosti, da bo pravni okvir na tem področju bolj pregleden in operativno uporaben. Izhajajoč iz teh analiz bomo pripravili predloge, kako obstoječi zakon nadgraditi in postopno tudi preoblikovati v bolj enotno ureditev javne varnosti.«

V tem okviru bodo obravnavali tudi predlog, da se zakon nomotehnično in vsebinsko preoblikuje v Zakon o javni varnosti kot krovni zakon za področje javne varnosti, ki do sedaj v Sloveniji ni bila natančno zakonsko urejena. »Takšen pristop bi omogočil bolj pregledno ureditev odzivanja na bodoča varnostna tveganja in zagotovil večjo stopnjo odpornosti,« je dodal.

T.i. Šutarjev zakon oziroma Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je potrebno razumeti zgolj kot en instrument v procesu celovitega zagotavljanja javne varnosti. »V ta okvir je poleg aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru tega zakona, potrebno umestiti tudi aktivnosti s področja oddaje nezakonitega orožja, ki se je v zadnjem mesecu izkazal kot izjemno učinkovit ter aktivnosti, ki so povezane s prostorskim urejanjem romskih naselij in predstavljajo nujni pogoj, da bomo lahko v prihodnje zagotovili varno in vključujoče bivanje za vse prebivalce,« je povedal dr. Branko Lobnikar.

»Po tem, ko se je zakon začel izvajati, se je končno vzpostavil sistem zagotavljanja javne varnosti. Ne gre za to, da govorimo o represiji, ampak vzpostavljamo red in pravičnost v celotni družbi, ki bo zagotovila vsem možnost normalnega razvoja. Gre za součinkovanje procesov urejanja prostora, prejemkov in zagotavljanja izvajanja zakonov,« je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal dr. Lobnikar. Dodal je: »Po poročilih, ki smo jih dobili, lahko v tem trenutku ugotovimo, da imamo na eni strani manj kršitev reda in miru, večjo stopnjo občutka varnosti v okoljih, kjer so poostreni policijski ukrepi, po drugi strani pa je za dolgoročne učinke prezgodaj. Se pa kažejo pozitivni ukrepi.«

Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami Jure Leben je dejal, da je pomembno učinkovito izvajanje posameznih ukrepov na terenu. Ker je bilo v zadnjih tednih veliko govora o izvršbah na denarne socialne prejemke, je v nadaljevanju predstavil nadaljnje operativne izvedbe. »V zadnjih dveh tednih smo aktivno sodelovali z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Finančno upravo RS (FURS) in centri za socialno delo,« je povedal.

»MDDSZ, skupaj s FURS-em in Združenjem bank Slovenije, so se dogovorili, da bo redna denarna socialna pomoč, ki je lahko predmet rubeža, prejela novo kodo namena. Na ta način bodo banke razločevale med rednim denarnim socialnih prejemkom in pa, na drugi strani, med varstvenim dodatkom, izredno denarno socialno pomočjo. Nova koda se bo uporabljala od 20. februarja 2026 naprej, kar pomeni, da bodo vse te druge oblike pomoči od takrat naprej zavarovane pred izvršbo,« je povedal.

V nadaljevanju je državni sekretar Leben predstavil tudi spremembe nadgradenj informacijskega sistema, ki gredo v smer ureditve razmer na področju prejemanja socialne pomoči, in nadaljnje korake pri projektu urejanja romskih naselij. »Veseli me, da je v zadnjem času se tudi Mestna občina Novo mesto odločila, da bo sodelovala pri legalizaciji in urejanju njihovega naselja. Z njimi se tudi že pogovarjamo o operativnem sestanku na terenu,« je sklenil državni sekretar Jure Leben.