20 let delovanja Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec - vaš varuh zasebnosti in transparentnosti

Informacijski pooblaščenec letos obeležuje 20. obletnico svojega delovanja. V dveh desetletjih obstoja je pomembno prispeval h krepitvi varstva temeljnih človekovih pravic, preglednosti delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev ter k ozaveščanju posameznikov in organizacij o pomenu zakonite in odgovorne obdelave osebnih podatkov. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je IP v tem obdobju obravnaval 11.058 pritožbenih zadev in izdal 5.226 odločb. Na področju varstva osebnih podatkov je IP v 20 letih obravnaval 20.953 zadev v zvezi s kršitvami ter izdal 29.509 pojasnil in mnenj. V 1.356 primerih se je odzval na zakonodajne predloge in vložil 18 pobud za presojo ustavnosti. Zelo bogato je bilo tudi mednarodno sodelovanje IP v različnih EU in svetovnih telesih in združenjih. V tretje desetletje delovanja z ustanovitvijo novega oddelka IP vstopa kot eden od organov za nadzor trga na področju umetne inteligence. Konec leta 2025 je bila informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik izvoljena za podpredsednico Evropskega odbora za varstvo podatkov s pet letnim mandatom. 20. obletnico bo IP obeležil s strokovno konferenco in sprejemom, 30. januarja 2026. Udeležence bosta nagovorili tudi predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, in predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov, dr. Anu Talus.

IP je bil kot neodvisen in samostojen organ ustanovljen na podlagi Zakona o informacijskem pooblaščencu, ki je začel veljati 31. 12. 2005, z združitvijo dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov ter Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja.

Na področju dostopa do informacij javnega značaja je IP pomembno prispeval k povečanju preglednosti porabe javnih sredstev in delovanja javnega sektorja. Tako v zvezi s podatki o plačah in dodatkih javnih uslužbencev, kot v zvezi z drugimi izplačili in prejemniki (npr. avtorskimi honorarji na fakultetah, koronskimi dodatki, povračili stroškov, subvencijami) je večkrat odločil, da gre pri tem za absolutno javne podatke, s katerimi se je javnost upravičena seznaniti. V več prelomnih primerih je presojal dostop do okoljskih podatkov in zavzel odločno stališče, da je razkritje teh informacij vedno v javnem interesu, ki preseže vse druge izjeme, tudi izjemo poslovne skrivnosti. S tem v povezavi so v javnosti, med drugimi, odmevali primeri glede dostopa do poročila o okoljskem skrbnem pregledu Cinkarne Celje, študije o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ ter Priročnika vodenja projekta odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zavzemal se je za transparenten in vključujoč odnos do javnosti v postopkih sprejemanja odločitev in priprave zakonodaje ter v povezavi s tem večkrat odločil, da ima javnost pravico dostopati do magnetogramov sej vlade, ta pa se pri mnenjih zakonodajno pravne službe in osnutkih predlogov zakonov ne more sklicevati na izjemo notranjega delovanja ali izjemo dokumenta v postopku izdelav pride. Da z izjemami zavezanci ne smejo skrivati ugotovljenih nepravilnosti, je odločil v več primerih, v katerih je presojal na primer o dostopu do različnih revizijskih poročil in poročil internih/eksternih strokovnih nadzorov. S testom prevladujočega interesa javnosti je večkrat naložil razkritje policijskih dokumentov, med drugimi navodil in usmeritev glede ravnanja policistov na terenu v okoliščinah povečanih migracijskih pritiskov in dokumentov, ki so se nanašali na nabavo in postavitev zaščitnih tehničnih ovir za nadzor državne meje. V polni meri je deloval tudi v času epidemije COVID 19, ko se je intenzivno ukvarjal predvsem s primeri, povezanimi z dostopom do informacij o oblikovanju državnih blagovnih rezerv in nabavi zaščitne opreme. V vseh pritožbenih postopkih si je IP prizadeval za čim hitrejše in enostavnejše uveljavljanje te pravice za prosilce, kar bo njegovo temeljno vodilo tudi v prihodnje.

Področje varstva osebnih podatkov in varovanja zasebnosti se je v dveh desetletjih korenito spreminjalo, zlasti z napredkom sodobnih tehnologij, ki omogočajo hitro, pa tudi posamezniku nevidno obdelavo osebnih podatkov. Ob pričetku delovanja IP je bila raven ozaveščenosti o pomenu varstva osebnih podatkov na relativno nizki ravni, zato je bil velik poudarek na ozaveščanju, ne le na nadzoru.

Nadzorno delovanje IP je zavezancem dalo jasno sporočilo, da je upoštevanje zakonodaje o varstvu osebnih podatkov ne le nujno, temveč za njih tudi koristno. Z nadzornimi aktivnostmi smo vzpostavljali in preverjali ukrepe za sámo varnost podatkov (zagotavljanje sledljivosti dostopov do podatkov v zdravstvu, sprejem internih aktov), usmerjali pravilno rabo sodobnih tehnologij (npr. na področju računalništva v oblaku, brezpilotnih letalnikov, spletnih in mobilnih aplikacij), reševali pritožbe posameznikov pri uveljavljanju njihovih pravic in dvigovali zavest o sami vrednosti osebnih podatkov (v okviru klubov zvestobe pri trgovcih, pri operaterjih, zavarovalnicah in finančnih institucijah). Posebne pozornosti so bili vedno deležni organi pregona in institucije javnega sektorja, ki upravljajo z veliki evidencami osebnih podatkov (policija, ministrstva in agencije) - sankcionirali smo nezakonite vpoglede v osebne podatke, pomanjkljive varnostne ukrepe. Še zlasti je bilo ključno delovanje IP v času pandemije, kjer smo opozarjali na neustavnost nekaterih sprejetih odlokov, na spornost aplikacij za slednje in nesorazmernem zbiranju podatkov o okuženosti in cepljenosti. Obsežno področje nadzora so bila ves čas tudi delovna razmerja, od izvajanja videonadzora do zbiranja zdravstvenih podatkov zaposlenih.

Poleg nadzornih aktivnosti smo izvajali tudi preventivne preglede skladnosti, ki so učinkovit ukrep na področjih, kjer so težave sistemske narave in zato inšpekcijski nadzor na bi bil učinkovit - tovrstne aktivnosti so zajele več tisoč zavezancev, npr. glede informiranja posameznikov o obdelavi osebnih podatkov, glede pridobivanja privolitev, glede varovanja podatkov in pravic pacientov. Na področju biometrijskih ukrepov, povezovanja javnih evidenc in iznosa podatkov v tretje države smo z izdajo odločb predhodno preverjali ustreznost ukrepov v več kot 500 postopkih.

Velika večina zavezancev si ne želi kršiti zakonodaje, zlasti manjši pa imajo težave z razumevanjem njenih zahtev. IP je zato skozi leta razvil širok nabor orodij, s katerimi pomagamo zavezancem - pridobijo lahko pisna in telefonska mnenja v konkretnih situacijah, glede ocen učinkov na varstvo osebnih podatkov, izdali smo tudi več kot 70 priročnikov, smernic in infografik, več kot 20 obrazcev, izvedli več sto brezplačnih predavanj in sodelovali na številnih konferencah ter tako dvigovali ozaveščenost o pomenu varstva osebnih podatkov pri posameznikih in zavezancih. IP je pomembno prispeval tudi h kakovosti sprejetih predpisov in je podal 1.356 mnenj na predloge zakonov.

Pomembno pristojnost IP predstavlja možnost podaje zahtev za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče. IP je podal 18 tovrstnih zahtev, zlasti pa so bile ključne na področjih, kjer so zakonski ukrepi lahko še posebej invazivni in se dotikajo velikega števila ljudi oziroma se z zakoni omejujejo ustavne pravice - predvsem na področju delovanja represivnih organov in elektronskih komunikacij (npr. obvezna hramba prometnih podatkov, optična prepoznava registrskih tablic, IMSI lovilci).

IP je ves čas delovanja veliko pozornosti namenjal mednarodnem sodelovanju in povezovanju. Ustanovili smo pobudi Initiative 20i7 in Initiative 2020, ki povezujeta sorodne organe s področja nekdanje države in tako prispevali k vstopanju teh držav v evropske integracije ter aktivno sodelovali v številnih delovnih skupinah evropskih nadzornih organov (mdr. Article 29 Working Party, European Data Protection Board, Svet Evrope, CIS, SIS, EURODAC) ter organov na svetovni ravni (Global Privacy Assembly, IWGDPT, Združeni narodi, konferenca informacijskih pooblaščencev). Evropski odbor za varstvo podatkov je 3. 12. 2025 na plenarnem zasedanju izvolil informacijsko pooblaščenko dr. Jeleno Virant Burnik za svojo podpredsednico s petletnim mandatom.

Svojo 20. obletnico bo IP obeležil s strokovno konferenco 30. januarja 2026, ki bo namenjena razmisleku o ključnih vprašanjih varstva osebnih podatkov, dostopa do informacij javnega značaja in regulacije umetne inteligence. Uvodni nagovor na konferenci bo podala tudi predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov, dr. Anu Talus. V večernem delu dogodka bosta slavnostni nagovor podali informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik in predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar.

[Link]