Predstavitev zaključenih NOO projektov: Ključni koraki do sodobne in varne digitalne države

1 / 5

Uvodoma je udeležence nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, dr. Božo Predalič, ki je poudaril, da je današnji dogodek mejnik na poti digitalnega razvoja saj je digitalizacija dolgoročen proces, ki zahteva sodelovanje, odprtost za novosti in pripravljenost za stalno učenje.

Digitalizacija kot temelj odpornosti

V uvodnem delu sta pomen NOO sredstev izpostavila vodja Službe za evropska sredstva mag. Katarina Zadnik in direktor Urada RS za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic.

»Digitalizacija je skupaj z zeleno preobrazbo v središču evropskega svežnja NextGenerationEU. Slovenija namenja digitalnim ciljem približno 24 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, kar pomeni 500 milijonov evrov za projekte na najrazličnejših področjih. Na ministrstvu je bil narejen velik napredek. Prepričan sem, da ni bilo enostavno, saj ste tudi povezovalni člen med ostalimi ministrstvi in službami, ki stopajo po poti digitalizacije. Prepričan sem, da boste z dobrim delom, vnemo in enakim poslanstvom nadaljevali tudi pod novim organizacijskim okriljem«, je poudaril direktor Urada RS za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic.

Mag. Katarina Zadnik je ob tej priložnosti dejala: »Evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost niso le finančni vir, temveč pomemben pospeševalec digitalnega prehoda. Glede na rezultate v tem trenutku sem prepričana, da bomo dosegli vse zastavljene mejnike in cilje.«

Pregled uspešno izvedenih projektov

Osrednji del dogodka je bil posvečen predstavitvi ključnih rešitev, razvitih v okviru NOO, ki pokrivajo različne stebre digitalne infrastrukture in e-storitev.

1. Razvoj novih dinamičnih e-storitev (projekt DES)

Tadej Gabrijel (namestnik generalne direktorice Direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo ) je s sodelavci predstavil projekte, ki neposredno izboljšujejo digitalno uporabniško izkušnjo ter s tem prihranijo čas in denar.

• E-identitete: Mag. Aleš Pelan je poudaril, da so e-identitete, razvite v okviru NOO, osnova za varno in enostavno izkazovanje identitete v digitalnem svetu.

• Platforma SKRINJA: Paula Jožefa Kolenko je predstavila to poslovno-inteligenčno horizontalno platformo, ki uporabnikom omogoča analitično obdelavo podatkov, z novim modulom »Odprta Skrinja« pa prinaša tudi transparenten pregled nad podatki javnih naročil od leta 2017.

• Enotni pametni pomočnik (EPP): Vesna Križ-Purič je izpostavila uporabo umetne inteligence skozi enotnega pametnega pomočnika, ki uporabnikom krajša poti do storitev ter zagotavlja preprosto in prijazno izkušnjo digitalne države.

2. Državni računalniški oblak (DROnext)

Igor Bohinc (namestnik generalnega direktorja Direktorata za digitalno infrastrukturo) je pojasnil, da DROnext omogoča varno obdelavo občutljivih, osebnih in drugih podatkov samo znotraj Republike Slovenije. Prav tako državnim institucijam omogoča, da z uporabo storitev računalništva v oblaku hitro in varno dosežejo svoje poslovne cilje. Mag.

3. Projekt PIA

Igor Škof je predstavil projekt Poslovno informacijske arhitekture (PIA).Rezultat projekta PIA (v izvajanju) bo celovita, standardizirana in varna platforma za razvoj aplikacijskih rešitev za razvijalce, ki v okolju našega ministrstva razvijajo aplikacije za različna ministrstva in vladne organizacije, uporabnikom platforme pa nudi novo napredno "digitalno" izkušnjo, ki skrajšuje čas od zahteve za namestitev nove aplikacijske rešitve do produkcijske uporabe.

4. Nadgradnja Enotnega kontaktnega centra (EKC)

Mag. Aleš Kožar je predstavil Nadgradnjo storitev Enotnega kontaktnega centra z vzpostavitvijo novih komunikacijskih poti (Viber, WhatsApp in LiveChat), kjer smo nadgradili obstoječe komunikacijske kanale (telefon in e-mail), tako lahko sedaj uporabniki do naših storitev dostopajo hitreje in preko kanala, ki jim najbolj ustreza. Delo svetovalcev pa je enostavnejše in preglednejše. Projekt izboljšuje kakovost storitev in vsakdanjo izkušnjo uporabnikov pri komunikaciji z državo.

5. Okrepitev in dvig kibernetske varnosti

Vodja Službe za informacijsko varnost mag. Anton Ujčič je poudaril, da je učinkovita kibernetska obramba eden ključnih pogojev za zanesljivo delovanje digitalnih storitev, zaščito podatkov ter zagotavljanje zaupanja uporabnikov.

Ker se grožnje neprestano razvijajo, mora obramba slediti njihovemu tempu. To zahteva stalno nadgrajevanje procesov, znanj in tehnologij ter sprotno prilagajanje varnostnih zmogljivosti. Projekt dviga in okrepitve kibernetske varnosti predstavlja sistemski korak k večji odpornosti storitev državne uprave. Njegova vrednost ni le v vzpostavitvi novih rešitev, temveč predvsem v zagotavljanju temeljev za njihovo nenehno spremljanje, vrednotenje in prilagajanje prihodnjim izzivom.

6. Gradnja odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO 6 in GOŠO 6A)

Mag. Franc Štiglic (vodja Sektorja za elektronske komunikacije) je izpostavil projekta GOŠO 6 in GOŠO 6A, ki sta namenjena gradnji odprtih širokopasovnih omrežij na t. i. belih lisah, kjer zaradi redke poseljenosti ali zahtevnega terena trg ne zagotavlja ustrezne infrastrukture. Glavni cilj je gospodinjstvom na teh območjih omogočiti zanesljiv in hiter dostop do gigabitnih internetnih povezav. S pomočjo javnih razpisov je bilo sofinanciranih več kot 30 projektov v skupni vrednosti skoraj 25 milijonov evrov. S tem je bilo uspešno priključenih več tisoč belih lis in pomembno zmanjšan digitalni razkorak v Sloveniji.

7. Vzpostavitev sistema portfelja projektov in investicij v IT

Nina Dvoršek je predstavila projekt PPI.IT, ki vzpostavlja temelje za bolj profesionalno upravljanje IT projektov in investicij v državni upravi. Pripravljene so bile metodologije za upravljanje projektov, programov in portfeljev, vzpostavljen sistem usposabljanj ter zasnovana informacijska podpora. Rešitve so nastajale v sodelovanju s številnimi državnimi organi.

Uporabna vrednost v praksi in pogled iz Bruslja

V panelu o konkretnih učinkih zaključenih projektov so sodelovali predstavniki drugih institucij, ki rešitve že s pridom uporabljajo:

• Mag. Boštjan Ključevšek (Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja) in Sanja Štumberger Kovačič (Ministrstvo za finance) sta potrdila, da je Državni računalniški oblak (DRO) zanesljiv, varen in ključen temelj za delovanje kritičnih državnih sistemov.

• Nika Brglez (Ministrstvo za javno upravo) je demonstrirala funkcionalnosti analitičnega orodja »Odprta Skrinja« na področju javnih naročil.

• Jure Janet (NIJZ) pa je izpostavil, kako prijava prek sistema SI-PASS pacientom omogoča hitro in preprosto uporabo zdravstvenega portala zVEM.

Slovenija v digitalni Evropi

S spodbudnimi novicami je nastopil Mitja Košmrl, ekonomski svetovalec na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. Čestital je Sloveniji za uspešno preliminarno oceno šestega zahtevka za plačilo v okviru NOO, ki je bila sprejeta prav v teh dneh.

Mitja Košmrl: »Po izplačilu šestega zahtevka, predvidenem v juliju, bo Sloveniji izplačanih že 87 % vseh razpoložljivih sredstev NOO, s čimer se država uvršča na visoko šesto mesto med članicami. Slovenija ima močne točke pri povezljivosti, pokritosti z optiko in uvajanju umetne inteligence. Se pa soočamo z vrzeljo pri digitalnih veščinah odraslih in pomanjkanjem IKT strokovnjakov, kar bo treba nasloviti v prihodnje. Evropska komisija v prihodnjem finančnem obdobju že načrtuje nove vire, kot je Evropski sklad za konkurenčnost, ki bo še naprej podpiral varno in interoperabilno digitalno javno infrastrukturo. Pomemben finančni vir za financiranje digitalne preobrazbe v smeri »Digitalnega desetletja« bo Evropski sklad za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorske zadeve, blaginjo in varnost. Spodbujal bo razvoj in uporabo naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, varno in zanesljivo digitalno infrastrukturo ter digitalnimi javnimi storitvami in povezljivostjo. Slovenija je bila pri digitalizaciji uspešna in jo Evropska komisija daje med boljše primere, vendar bo v naslednjem obdobju poudarek na interoperabilnosti, digitalnih veščinah, tehnološki suverenosti in pripravi novih projektov za evropska sredstva po letu 2027.«

Dogodek je s sklepnimi mislimi zaokrožila Kristina Valenčič, generalna direktorica Direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo, ki se je vsem sodelujočim zahvalila za izjemen trud pri uspešni izvedbi projektov, ki postavljajo trdne temelje za preprosto, varno in uporabniku prijazno digitalno državo. »Digitalna preobrazba ni predvsem tehnološki projekt. Je projekt ljudi za ljudi. In prav zaradi ljudi, ki ste danes tukaj in ki ste v zadnjih letih soustvarjali te zgodbe uspeha, lahko v prihodnost gledamo z optimizmom, « je poudarila direktorica.