Slovenski prevod Unescovega Priročnika in orodij za presojo vplivov v kontekstu svetovne dediščine

Priročnik in orodja za presojo vplivov v kontekstu svetovne dediščine

Priročnik državam podpisnicam Konvencije o varstvu svetovne dediščine (1972), upravljavcem in strokovnjakom s področja dediščine ter načrtovalcem in oblikovalcem politik ponuja praktične usmeritve za presojo vplivov na dediščino. Služi kot ključno orodje za preprečevanje škodljivih vplivov na svetovno dediščino in za prepoznavanje trajnostnih rešitev, predvsem za območja, ki jih ogrožajo vse hujši razvojni pritiski, med njimi urbanizacija, turistična infrastruktura, ceste, jezovi, elektrarne in drugi večji posegi.

Metode priročnika omogočajo poglobljeno presojo, ki presega binarno odločitev za ali proti, in vključujejo:

• oceno pozitivnih in negativnih vplivov;
• iskanje ustreznih ukrepov za ublažitev tveganj;
• predlaganje alternativnih rešitev;
• povezavo med metodologijo in dejanskim razumevanjem vrednot dediščine.

Katarina Odlazek, glavna urednica prevoda (Zavod za varstvo kulturne dediščine, ZVKDS): »Z novimi vpisi na Unescov Seznam svetovne dediščine se krepijo potrebe po posodabljanju metod varovanja dediščine, ki bodo omogočale izpolnjevanje zahtev Unescove Konvencije o svetovni dediščini, pa tudi ustvarjanje pogojev za sobivanje sodobnih zahtev družbe in vrednosti dediščine. Z implementacijo sistema presoje vplivov na dediščino bomo vsekakor naredili pozitiven korak k temu.«

Tomaž Štoka, glavni urednik (Muzej za arhitekturo in oblikovanje, MAO): »Prevod priročnika je rezultat kontinuiranega sodelovanja domačih in tujih ustanov za dediščino ter korak k nadaljnjemu razvoju orodij za varovanje svetovne dediščine na nacionalnem nivoju. Svetovna dediščina se danes sooča z vse večjimi pritiski, zato narašča tudi potreba po krepitvi sistemov ohranjanja dediščinskih območij in strokovne usposobljenosti. Verjamemo, da bo prevod priročnika prispeval k skrbnejšemu upravljanju svetovne dediščine in k temu, da bodo lahko tudi generacije za nami živele z dobrobitmi naše skupne dediščine.«

Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino (Ministrstvo za kulturo): »Ko smo leta 2021 z ICCROM pripravili mednarodno izobraževanje o presoji vplivov v kontekstu Unescove dediščine, je bilo to za slovenske deležnike sploh prvo tovrstno izobraževanje. Prevod Unescovega priročnika je pika na i tega procesa. Odlično dopolnjuje dognanja simpozija o vplivih posegov na arhitekturno dediščino 20. stoletja, ki smo ga pripravili ob 50-letnici konvencije in ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Z uveljavljanjem sodobnih standardov in prenosom dobrih praks v lokalna okolja krepimo ustanove in spodbujamo strokovnjake ter sistematično gradimo slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.«

Priročnik in orodja za presojo vplivov v kontekstu svetovne dediščine

Priročnik podaja ključne informacije in metodologijo za presojo vplivov na območja kulturne in naravne dediščine pri razvojnih projektih, ki bi lahko vplivali na njihovo izjemno univerzalno vrednost. Presoja poteka znotraj sistema celovite presoje vplivov na okolje ali v obliki samostojnega postopka, ki se izvaja na območjih kulturne dediščine. Priročnik s svojo metodologijo odločevalcev glede predlaganih razvojnih projektov ne postavlja zgolj pred izbiro za ali proti, pač pa jim omogoča, da podrobneje ocenijo možne pozitivne in negativne vplive ter načine zmanjšanja tveganj, določanja ustreznih ukrepov za njihovo ublažitev in iskanja alternativnih rešitev. Presoja je utemeljena na dejanskem razumevanju vrednot, lastnosti in atributov, na katerih slonita tudi upravljanje in varovanje svetovne dediščine.

Priročnik je izšel leta 2022 kot skupni projekt Unesca, Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (ICCROM), Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) ter Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). Hitro je postal ključna referenca pri pripravi presoj vplivov na svetovno dediščino, s podlago v Operativnih smernicah za implementacijo omenjene konvencije, uporabo njegove metodologije pa Unescov Odbor za svetovno dediščino tudi redno zahteva od držav podpisnic konvencije, ko gre za obravnavo novih vpisov in poročil o stanju ohranjenosti območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine.

Slovenski prevod je izšel v sozaložništvu Unesca, ICCROM, ICOMOS, IUCN in MAO, s finančno podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco (SNKU). Je skupno delo ključnih domačih institucij in odgovornih resorjev na področju svetovne dediščine: ZVKDS, MAO, Unesco katedre na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za naravne vire in prostor, pa tudi zunanjih ekspertov.

Prevod je nastajal pod okriljem uredniškega odbora, ki so ga sestavljali Katarina Odlazek (ZVKDS, glavna urednica), Tomaž Štoka (MAO, glavni urednik), Špela Karo (ZVKDS), Irena Potočnik (ZVKDS), Tina Potočnik (ZVKDS), Neža Čebron Lipovec (UP FHŠ), Špela Spanžel (MK), Gordana Beltram (strokovnjakinja za naravno dediščino) in Mateja Kavčič (strokovnjakinja za kulturno dediščino). Vsebinsko zahtevna priprava prevoda je bila odvisna od kontinuiranega delovanja uredniške skupine in od mednarodnega sodelovanja.

Slovenski prevod je v spletni obliki na voljo na spletnih mestih:

• Konvencija o varstvu svetovne dediščine (v angleščini)
• Unescova digitalna knjižnica (UNESDOC; v angleščini)
• ICCROM
• ICOMOS (v angleščini)
• IUCN (v angleščini)

Verjamemo, da je prevod priročnika pomemben korak k nadaljnji implementaciji mehanizma presoje vplivov na svetovno dediščino v Sloveniji ter s tem h kakovostni skrbi za našo skupno dediščino in k našemu odgovornemu sobivanju z njo.