Ministri EU na Cipru o kriznem upravljanju v kmetijstvu in izvajanju skupne ribiške politike

Državna sekretarka Maša Žagar in ciprska ministrica za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje Maria Panayiotou. | Avtor: Ciprsko predsedstvo Svetu Evropske unije.

Na povabilo ciprske ministrice za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje Marie Panayiotou je v Limassolu in Nikoziji na Cipru od nedelje, 3. maja, do torka, 5. maja 2026, potekalo neformalno srečanje ministrov, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo. Udeležila se ga je državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar.
Na razpravi o kmetijstvu je poudarila, da mora upravljanje tveganj postati eden ključnih stebrov prihodnje kmetijske politike EU, pri čemer je nujen proaktivnejši pristop, ki temelji na preventivi, pripravljenosti in odpornosti. Slovenija ocenjuje, da so sedanji instrumenti skupne kmetijske politike dobra osnova, vendar jih je treba poenostaviti, izboljšati njihovo dostopnost in okrepiti njihovo učinkovitost. Poudarila je pomen celovitega in usklajenega pristopa na ravni EU, vključno z razvojem skupnih finančnih instrumentov, krepitvijo podatkovnih sistemov ter večjo vlogo inovacij in digitalizacije za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti, konkurenčnosti in trajnosti kmetijskega sektorja.

V okviru razprave o ribištvu je državna sekretarka Žagar poudarila, da evalvacija skupne ribiške politike predstavlja ključno osnovo za prilagoditev sektorja na podnebne spremembe in energetski prehod. Pri tem je treba preučiti, kako je mogoče uresničiti energetski prehod ob upoštevanju sedanjih pravil za ribolovno zmogljivost ribiških flot ter pravil za nakup in prenos ribiških plovil. Izpostavila je, da je poleg okoljskih nujno upoštevati tudi socialne in ekonomske vidike. Opozorila je na pomen upoštevanja posebnosti morskih regij ter zaščite malih ribiških skupnosti in priobalnega ribolova.

Konferenca MedFish4Ever, ki je potekala po neformalnem srečanju ministrov EU in na kateri so sodelovale države podpisnice skupne izjave (Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ciper, Črna gora, Francija, Grčija, Italija, Malta, Maroko, Monako, Slovenija, Španija, Tunizija in Turčija), je bila namenjena oceni napredka od sprejetja deklaracije leta 2017 ter razpravi o ključnih izzivih in prihodnjih usmeritvah. Državna sekretarka Žagar je poudarila, da Slovenija kot država z majhnim ribiškim sektorjem odločno podpira trajnostno upravljanje morskih virov ter krepitev odpornosti sektorja na podnebne spremembe in druge pritiske. Izpostavila je pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja in nujnost prilagojenih politik, ki bodo omogočile pravičen in izvedljiv prehod v trajnostno ribištvo.