Sto let Haaškega sporazuma: stoletje mednarodnega varstva modelov

• Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Modelvaruje zunanjo podobo izdelka ali njegovega dela - na primer obliko, linije, barve ali površinsko strukturo. Namenjen je varstvu videza izdelka, ki nastane kot rezultat oblikovanja.

Letos mineva sto let od podpisa Haaškega sporazuma o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov, ki je 6. novembra 1925 postavil temelje mednarodnega sistema varstva modelov. Sporazum je omogočil, da lahko imetniki z eno samo vlogo pri WIPO zavarujejo videz svojega izdelka v več državah hkrati, kar bistveno poenostavi postopke in zniža stroške.

Mednarodni sistem, danes znan kot Haaški sistem za mednarodno registracijo modelov (angleško Hague System), združuje 82 pogodbenic, ki skupaj pokrivajo 99 držav po svetu(med članicami so tudi organizacije, kot sta Evropska unija in Afriška organizacija za intelektualno lastnino). Od svojih začetkov z enajstimi evropskimi državami se je razvil v globalni mehanizem, prek katerega je bilo do danes vloženih več kot dva milijona registracij modelov - od prvih modnih dodatkov do sodobnih pametnih naprav in trajnostnih tehnologij. Slovenija je k Haaškemu sporazumu pristopila leta 1994.

V državah Evropske unije, Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu vlaganja v oblikovanje presegajo 685 milijard ameriških dolarjev letno, kar predstavlja skoraj desetino vseh naložb v neopredmetena sredstva. V nekaterih državah, kot sta Francija in Nemčija, ta delež presega 15 odstotkov.

Ob stoletnici sporazuma WIPO poudarja, da modeli predstavljajo pomembno povezavo med ustvarjalnostjo, tehnologijo in gospodarstvom. Videz izdelka ni le estetski element, temveč pogosto odločilen dejavnik tržne prepoznavnosti in konkurenčnosti - zato je varstvo modelov vse pomembnejše tudi za podjetja in oblikovalce v Sloveniji.

Ob tej priložnosti WIPO v sodelovanju z nizozemskim ministrstvom za gospodarstvo in Uradom za intelektualno lastnino Beneluksa v Haagu gosti slavnostni simpozij, na katerem sodelujejo številni direktorji uradov za intelektualno lastnino, med njimi tudi direktorica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj, ter predstavniki vodstev WIPO in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office - EUIPO).

Ob obeležitvi stoletnice je WIPO izdal publikacijo A Century of Design Registration 1925-2025 (vsebina v angleščini), ki s podatki, infografikami in galerijo 100 registriranih modelov iz celega sveta ponazarja razvoj sistema. Med izbranimi primeri je tudi model dušilca zvoka za motorna vozila slovenskega podjetja Akrapovič.