»Povsod in za vsakogar« je obljuba ljudem, da v najtežjih trenutkih ne bodo ostali sami

1. Domov
2. Novice
3. »Povsod in za vsakogar« je obljuba ljudem, da v najtežjih trenutkih ne bodo ostali sami

»Povsod in za vsakogar« je obljuba ljudem, da v najtežjih trenutkih ne bodo ostali sami

Datum objave Brežice, 11. 9. 2026

Aktivnosti v Sloveniji , Govori

Ob 160-letnici organizacije je predsednica republike izpostavila pomen vrednot, na katerih temelji njeno delovanje. »To je moč solidarnosti, ki ni le velika beseda, ampak je znanje, ki ga delimo, drug z drugim, je roka, ki jo ponudimo človeku v stiski, je človek, ki ostane ob človeku, in je skupnost, ki zna stopiti skupaj takrat, ko je to najbolj potrebno,« je dejala.

Rdeči križ Slovenije že 160 let predstavlja pomemben del slovenske tradicije prostovoljstva in humanitarnega delovanja. Njegovo poslanstvo se še posebej pokaže v času kriz, naravnih nesreč in drugih izrednih razmer, ko je pomoč ljudem pogosto najbolj potrebna. Predsednica republike je poudarila, da prav v takšnih trenutkih največ pomeni zavest, da človek ni sam in da obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati.

»Ko nesreča nenadoma prekine vsakdan in ko se zamaje občutek varnosti, vsakemu od nas največ pomeni zavest, da obstajajo ljudje, ki s svojo srčnostjo in znanjem sporočajo: tukaj smo, ko je pomoč najbolj potrebna,« je poudarila.

Ob jubileju je predsednica republike izrazila hvaležnost vsem generacijam prostovoljk in prostovoljcev, ki so skozi desetletja soustvarjale delo Rdečega križa Slovenije. Ob tem je izpostavila tudi pomen povezovanja z drugimi organizacijami in službami ter mednarodnim okoljem. Prav sodelovanje in medsebojna pomoč omogočata učinkovitejši odziv, ko posamezna skupnost ali država sama ne more zagotoviti vse potrebne pomoči.

V okviru obiska v Brežicah si je predsednica republike pred slovesnostjo ogledala tudi nastanitveno enoto vaje celostnega odziva na nesrečo velikega obsega »Povsod in za vsakogar 2026« ter nagovorila udeležence. Vaja, ki je potekala ob jubileju Rdečega križa Slovenije, je bila namenjena preverjanju pripravljenosti in sodelovanja različnih sestavov Rdečega križa ter drugih služb zaščite in reševanja ob obsežni naravni nesreči. Pri njej so poleg slovenskih ekip sodelovali tudi Rdeči križ Hrvaške in Rdeči križ Avstrije.

Predsednica republike je ob tem poudarila, da besede »Povsod in za vsakogar« dobro povzemajo bistvo humanitarnega poslanstva Rdečega križa: biti tam, kjer je pomoč potrebna, in poskrbeti, da človek v najtežjih trenutkih ne ostane sam.

»Hvala vam za vso vašo požrtvovalnost, za odlično opravljeno delo in predvsem za vso pomoč, ko bo ta v prihodnosti potrebna,« je dejala ter v imenu Republike Slovenije vsem prostovoljkam, prostovoljcem in sodelujočim izrekla veliko pohvalo in zahvalo.

Ob 160-letnici je Rdečemu križu Slovenije zaželela, da bi tudi v prihodnje ostal pomemben steber solidarnosti, prostovoljstva in pomoči sočloveku. »Povsod in za vsakogar« je obljuba ljudem, da v najtežjih trenutkih ne bodo ostali sami

Govor predsednice republike Nataše Pirc Musar na slovesnosti ob 160-letnici Rdečega križa Slovenije

Spoštovana predsednica Rdečega križa Slovenije, Ana Žerjal, spoštovani generalni sekretar Mednarodne federacije nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Jagan Chapagain, spoštovani župan Brežic, Ivan Molan, spoštovane visoke gostje in gosti, cenjeni vsi zbrani.
Danes s hvaležnostjo praznujemo častitljivo obletnico - sto šestdeset let Rdečega križa Slovenije. To je 160 let človeških zgodb, odprtih src in rok, ki so človeku nudile pomoč takrat, ko je ostal sam, prestrašen, ranjen, lačen ali brez upanja. Sto šestdeset let preprostega, a izjemnega sporočila: vidim te, slišim te, nisi sam. To je zame bistvo Rdečega križa. Rdeči križ je človek, ki se skloni k drugemu človeku in pri tem ne sprašuje po njegovem položaju, veri ali premoženju, temveč samo: Kako ti lahko pomagam? In tako postavi človeka na prvo mesto.

Ta zgodba se je na naših tleh začela leta 1866, le tri leta po ustanovitvi Mednarodnega odbora Rdečega križa. Na njenem začetku so bile ženske. V času, ko še niso imele pravic in družbene moči, kot jih imamo danes, so stopile skupaj, pomagale ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in otrokom ter položile prve temelje organiziranega humanitarnega delovanja na Slovenskem. V 160 letih se je svet neizmerno spremenil. Menjale so se države in meje, vojne in obdobja miru, tehnologija nas je povezala na načine, ki si jih nekoč ni bilo mogoče predstavljati. Toda nekaj ostaja enako - človeška ranljivost.

Tudi sama imam z Rdečim križem Slovenije posebno vez. Imela sem čast biti njegova predsednica in ko enkrat od blizu spoznaš to dragoceno skupnost dobrih ljudi, ga ne moreš več videti samo kot institucijo. Za znakom vidiš obraze: prostovoljko, ki ve, kdo v njeni okolici živi sam, človeka, ki sredi noči odide pomagat ob nesreči, krvodajalca, ki iztegne roko in ne vpraša, komu bo namenjena njegova kri.

Sto šestdeseto obletnico praznujemo v mednarodnem letu prostovoljcev za trajnostni razvoj. Prostovoljke in prostovoljci ste neizmerno dragocena infrastruktura človečnosti naše družbe. Darujete nekaj, česar ni mogoče kupiti ali nadomestiti - svoj čas, svojo energijo in predvsem svoje srce.
Veliko govorimo o tehnološkem napredku, umetni inteligenci, digitalizaciji in gospodarski rasti. Vse to je pomembno. Vendar se napredek družbe ne meri samo v številkah, temveč tudi v tem, kako ravnamo z najranljivejšimi med nami. Eno najpomembnejših poslanstev Rdečega križa je zato tudi vzgoja mladih za solidarnost, spoštovanje, prostovoljstvo in pomoč sočloveku. Vrednote človečnosti se namreč ne prenašajo iz generacije v generacijo same od sebe. Mladi se jih ne učijo le iz učbenikov. Učijo se jih iz naših dejanj.

Živimo v času, ko nas obkrožajo podobe vojn, mrtvih otrok, porušenih domov in beguncev. Zato so temeljna načela Rdečega križa - človečnost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost - še toliko pomembnejša. To niso besede za slovesne priložnosti. So civilizacijske zaveze. Rdeči križ nas že več kot stoletje in pol opominja, da je ranjenec najprej človek, lačen otrok najprej otrok in trpeči civilist človeško bitje. Humanost ne izbira strani. Humanost izbere človeka. Prav zato moramo vedno znova poudarjati tudi pomen mednarodnega humanitarnega prava in Ženevskih konvencij. Njihovo spoštovanje ni stvar politične naklonjenosti ali izbire. Je meja, pod katero civilizirana družba ne sme stopiti - tudi takrat, ko je najtežje.

Spoštovane prostovoljke in prostovoljci, zaposleni ter vsi, ki soustvarjate poslanstvo Rdečega križa Slovenije. Hvala. Morda nikoli ne boste vedeli, koliko ste nekomu v času stiske pomenili. Življenje se ne spremeni vedno zaradi velikih odločitev. Spremeni se zato, ker je bil nekdo v pravem trenutku na pravem mestu in pomagal. In zelo pogosto ta nekdo nosi znak Rdečega križa ali Rdečega polmeseca. Naj zato ob tej veliki obletnici znova izrečem velik poklon dobrim ljudem, ki so pred 160 leti začeli to zgodbo, in vsem, ki ste jo nadaljevali do danes in jo boste tudi v prihodnje.
Naj bo človek vedno naša prva skrb. Kajti dokler bomo znali pomagati drug drugemu, dokler ob tuji bolečini ne bomo ostali ravnodušni in dokler bomo znali v neznancu videti človeka, bo človečnost imela prihodnost - in z njo jo bomo imeli tudi mi. Dobrota ima namreč čudovito lastnost: nikoli ne ostane tam, kjer se je začela. Širi se iz človeka v človeka, kot svetloba, ki prižiga naslednjo luč, pri tem pa sama ničesar ne izgubi.

Vse najboljše, Rdeči križ Slovenije. Iskrena hvala za 160 let človečnosti in za 160 let prižiganja svetlobe na Slovenskem.