Na obisku Joachim Nagel, guverner nemške centralne banke

Na povabilo guvernerja dr. Primoža Dolenca se danes na delovnem obisku mudi Joachim Nagel, guverner nemške centralne banke (Deutsche Bundesbank). Namen obiska je krepitev sodelovanja med obema centralnima bankama ter izmenjava stališč o gospodarskih razmerah in z njimi povezanih odločitvah denarne politike. V sklopu obiska se je guverner Nagel udeležil tudi javne okrogle mize v organizaciji Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani in Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

Joachim Nagel je položaj guvernerja zasedel leta 2022 in s svojim strokovnim delovanjem ključno prispeva k oblikovanju denarne politike Evrosistema.

Na sestanku z vodstvom Banke Slovenije so bili v ospredju aktualni in dolgoročni gospodarski izzivi, ki jih guvernerji upoštevajo pri odločitvah denarne politike. Med kratkoročnimi prevladujejo geopolitične razmere, med dolgoročnimi strukturnimi izzivi pa so v ospredju posledice demografskih sprememb, tehnološkega napredka ter odvisnosti od energentov in ključnih materialov.

V drugem delu obiska se je nemški guverner Nagel udeležil okrogle mize Our Economy in Uncertain Times - Can Europe Keep Up?, ki sta jo organizirala Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Ljubljani in Slovensko-nemška gospodarska zbornica.

V uvodnem pogovoru z moderatorjem je guverner Nagel spregovoril o gibanju inflacije v evrskem območju in vlogi Evropske centralne banke (ECB) pri njenem obvladovanju. Dotaknil se je tudi učinkovitosti centralnih bank v boju proti inflaciji in naslovil vprašanje, ali bi morala ECB poleg cenovne stabilnosti več pozornosti namenjati tudi gospodarski rasti in zaposlenosti.

Sledila je okrogla miza, na kateri so poleg nemškega guvernerja sodelovali še Sylvia Groneick, veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Ljubljani, Gabriele Rose, predsednica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice, in dr. Primož Dolenc, guverner Banke Slovenije.

Guverner je poudaril, da je za dolgoročno konkurenčnost Slovenije in Evrope ključno vlaganje v produktivnost, inovacije in prestrukturiranje gospodarstva. Opozoril je, da dostop do financiranja za večino slovenskih podjetij trenutno ni glavna ovira, vendar pa obstaja izrazita vrzel pri financiranju inovativnih, hitro rastočih in tveganih projektov, kjer so potrebni bolj razviti kapitalski trgi in več tvegane zasebne investicije na evropski ravni. Kot ključno za prihodnost EU in evrskega območja je izpostavil dokončanje enotnega trga in Unije kapitalskih trgov, saj le močna in integrirana Evropa lahko zagotovi uspeh podjetjem in omogoči, da evropski trg postane resnično konkurenčen v globalnem merilu.