Glede novega priveza za tankerje oziroma terminala za UNP ni bila sprejeta nobena odločitev

• Ministrstvo za okolje in prostor
• Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko

Program razvoja pristanišča za obdobje 2026-2030 predvideva zgolj izdelavo projektne dokumentacije za morebitno novo privezno mesto za tankerje, ne pa njegove izgradnje. Prav tako ni bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin.

Pravna podlaga za umeščanje in izvajanje investicij na območju koprskega tovornega pristanišča je Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, sprejeta leta 2011. Vse investicije, ki se načrtujejo na območju pristanišča, morajo biti skladne z veljavnim državnim prostorskim načrtom in zanje morajo biti izvedeni vsi predpisani postopki.

Veljavni državni prostorski načrt v 16. členu med drugim določa območje privezov za terminal za tekoče tovore zahodno od drugega pomola. Predvidena ureditev obsega pretakalno ploščad, odbojnike, privezna mesta, dostop za oskrbovalna vozila in vzdrževanje ter povezovalne objekte. Te prostorske ureditve so bile v državni prostorski načrt vključene že ob njegovem sprejetju leta 2011, ko je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje.

Ob tem ministrstvi poudarjata, da veljavni državni prostorski načrt sam po sebi ne pomeni odločitve o izvedbi posamezne investicije niti odločitve o vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin. Tak terminal v državnem prostorskem načrtu tudi ni določen kot samostojna prostorska ureditev.

Vlada Republike Slovenije je 28. maja 2026 sprejela Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2026-2030. Program na ravni idejnih zasnov opredeljuje možni prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča. V zvezi z morebitnim novim privezom za tankerje predvideva zgolj izdelavo projektne dokumentacije, ne pa njegove izgradnje.

Tudi za izdelavo projektne dokumentacije mora Luka Koper kot koncesionar predhodno pridobiti soglasje Republike Slovenije kot koncedenta. Morebitna odločitev o izvedbi investicije bo lahko sprejeta šele, če bo na podlagi izdelane dokumentacije in vseh zahtevanih postopkov ugotovljeno, da je investicija ekonomsko, gospodarsko in okoljsko upravičena. Pri presoji bo treba upoštevati tudi vplive na okolje, varnost ter kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.

Pobudo za pripravo oziroma spremembo državnega prostorskega načrta za ureditve na področju pristanišča poda Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. Ministrstvo za okolje in prostor pa vodi postopek državnega prostorskega načrtovanja. Ministrstvo za okolje in prostor pobude za spremembo državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče ni prejelo, zato postopek njegove spremembe trenutno ni uveden oziroma odprt. Pobude v zvezi s spremembo DPN prav tako ni prejelo Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

Ministrstvi bosta o vseh morebitnih nadaljnjih postopkih razvoja pristanišča javnost in lokalno skupnost obveščali pregledno in pravočasno ter skladno s pristojnostmi obeh resorjev. Ministrstvi obenem obžalujeta, da se v javnosti z medsebojnim povezovanjem prostorskih ureditev iz leta 2011, razvojnega programa iz leta 2026 in investicij, o katerih država ni sprejela nobene odločitve, ustvarja napačen vtis, da je gradnja novega terminala oziroma pretovor utekočinjenega naftnega plina že načrtovan ali celo potrjen. Takšne razlage ne izhajajo iz sprejetih dokumentov ter po nepotrebnem povzročajo zaskrbljenost lokalnega prebivalstva. Ministrstvi zato vse deležnike pozivata k odgovornemu, natančnemu in stvarnemu obveščanju javnosti.