Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob dnevu reformacije, 31. oktober

Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob dnevu reformacije, 31. oktober

Datum objave: 31. 10. 2025

Na današnji dan pred 508 leti naj bi po pisanju virov nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, na vrata wittenberške cerkve nabil 95 tez, ki so zahtevale korenite spremembe v takratni rimskokatoliški cerkvi, zato na ta dan praznujemo dan reformacije. Čeprav ga praznujejo tudi drugod po svetu, je za nas Slovence še posebej pomemben zato, ker je proces reformacije našim prednikom prinesel prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.

Ena od pomembnejših Luthrovih zahtev je bila tudi, da naj verniki berejo Sveto pismo v maternem jeziku. Reformatorji so zato pomembno vplivali ne le na izvajanje verskih obredov v ljudskih jezikih, temveč tudi na razvoj književnosti in kulture na splošno v slovenskem jeziku. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar. Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, so iz tega obdobja pomembni prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina, prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča, ter pravopisne reforme Sebastjana Krelja, ki jih je vključil v Otročjo biblijo in v svoje pesmi.

Slovenski reformatorji 16. stoletja niso le sledili zahtevam po spremembah v takratni rimsko katoliški cerkvi. Polagali so temelje slovenskega knjižnega jezika in slovenske kulture. S knjigami v domačem jeziku so navadnim ljudem omogočili lažji dostop do znanja in informacij ter posledično možnost ustvarjanja v slovenskem jeziku in razvoj slovenske kulture, ki je v zadnjih 500 letih vedno predstavljala trden temelj obstoja in razvoja slovenskega naroda in nacije.