Ministrica Čalušić na obisku v Savinjski dolini

Avtor: MKGP

Neurje avgusta 2023 je na javni in zasebni infrastrukturi ter gospodarskih in stanovanjskih objektih povzročilo izjemno škodo. Za odpravo posledic je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na podlagi treh odlokov in dveh programov oškodovancem v Savinjski regiji doslej izplačalo 5,7 milijona evrov:

• 2,24 milijona evrov je bilo decembra 2023 izplačanih 131 oškodovancem za blažitev škode na kmetijskih objektih,
• 2,71 milijona evrov je aprila 2024 prejelo 20 oškodovancev za sanacijo škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih,
• 644.879 evrov je prejelo 84 oškodovancev za odpravo škode na sredstvih v primarni kmetijski proizvodnji in zaradi izgube živali,
• 87.075 evrov je bilo dodeljenih 73 oškodovancem za nadomestilo izgube dohodka zaradi 80-odstotne ali večje škode na kmetijskih pridelkih,
• 42.229 evrov pa je prejelo 33 oškodovancev za nadomestilo škode pri 100-odstotno uničenih pridelkih in izgubljenih plemenskih živalih.

V neurju avgusta 2023 so bile poškodovane tudi gozdne ceste v skoraj vseh občinah v Savinjsko-šaleški regiji. Od 42,8 milijona evrov, kolikor je znašala škoda na gozdnih cestah po vsej državi, je je bilo na območju 15 občin v tej regiji za 8,18 milijona evrov. Poškodovanih je bilo namreč okoli 400 kilometrov gozdnih cest, precej med njimi tako zelo, da so bile povsem neprevozne. Ker nekatere predstavljajo edini dostop do kmetij ali drugih stanovanjskih objektov, so občine že v kratkem času po katastrofalni poplavi v okviru intervencijskih ukrepov svojim krajanom zagotovile dostop do njihovih bivališč. Gozdne ceste so namreč javnega značaja, zato so za njihovo vzdrževanje odgovorne lokalne skupnosti. Poleg gospodarjenja z gozdom in dostopa do posameznih naselij, zaselkov, kmetij in drugih, za posameznike pomembnih mest (npr. planin, na katerih se poleti pase živina, čebelnjakov ...), imajo pomembno vlogo tudi v zagotavljanju splošnokoristnih funkcij gozda. Po gozdnih cestah se iz gozda prevažajo gozdni lesni sortimenti, kar zagotavlja oskrbo lesne industrije, in so zato pomemben člen v delovanju gozdno lesne verige.

Ker je škoda na gozdnih cestah, poškodovanih v neurjih avgusta 2023, bistveno presegala letna sredstva za redno vzdrževanje, je bil ukrep obnove gozdnih cest vključen v Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). Občinam v Savinjsko-šaleški regiji (Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko in Žalec) so bili 26. aprila 2024 izdani informativni izračuni, 4. julija 2024 pa je bil izplačan prvi obrok v višini 3,27 milijona evrov, kar predstavlja 40 odstotkov škode. Pet občin je konec septembra 2025 vložilo zahtevek za drugi obrok v skupni višini 2,86 milijona evrov. Obnove vključujejo posipni material, propuste, podporne zidove, mostove in drenaže. Sredstva bodo po njihovi odobritvi nakazana predvidoma do konca letošnjega leta. Ostale občine morajo zahtevek za drugi obrok, ki se izplača po zaključku vseh del in vložitvi ustreznega zahtevka na MKGP, vložiti najkasneje do 30. septembra 2028.

V občini Solčava je bilo v ujmi poškodovanih 37 gozdnih cest v skupni dolžini 53,5 kilometra. Ocena škode na gozdnih cestah je znašala 1,6 milijona evrov. Od tega so bila na šestih cestah izvedena večja popravila, med drugim je bil zgrajen tudi novi most na gozdni cesti Globaša-Jankar, ki si ga je danes ogledala ministrica Čalušić. Stari most sicer ni bil povsem uničen, vendar pa ni več omogočal varne uporabe in ga ni bilo mogoče popraviti. Ob tesnem sodelovanju občine in Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do oktobra 2025 sicer saniranih že več kot 85 odstotkov nastale škode na gozdnih cestah v občini.

Ministrica Čalušić si je v spremstvu ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ter župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja ogledala tudi izvajanje protipoplavnih ukrepov v Malih Braslovčah, natančneje odseka reka Savinje od Grobeljskega mostu v Ločici do Malih Braslovč.