Državna sekretarka na neformalnem srečanju ministrov za izobraževanje na Cipru

V drugi razpravi na temo prispevka evropskega sodelovanja v izobraževanju k Evropskemu semestru je državna sekretarka poudarila, da mora imeti izobraževanje vidnejšo in bolj sistematično vlogo v celotnem procesu. | Avtor: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Državna sekretarka je na razpravi o učiteljskem poklicu v imenu Slovenije izpostavila, da se Slovenija na izzive v vzgoji in izobraževanju odziva s prožnejšim odpiranjem možnosti zaposlovanja, širjenjem kariernih poti ter postopnim zviševanjem plač. Velik poudarek namenja tudi štipendijam, podpori pripravništvom in vseživljenjskemu strokovnemu izpopolnjevanju, pri čemer je več kot 25.000 učiteljev že vključenih v usposabljanja za uporabo prenovljenih učnih načrtov in katalogov znanja. Ob tem je poudarila, da hitre družbene spremembe zahtevajo tesnejše evropsko usklajevanje, zato Slovenija podpira oblikovanje skupne evropske strategije za krepitev privlačnosti učiteljskega poklica in ustrezno financiranje v okviru prihodnjega sedemletnega proračuna Evropske unije. Posebej je izpostavila potrebo po podpori učiteljem v različnih življenjskih obdobjih, okrepljeni povezanosti izobraževalnega sistema od vrtca do visokošolskega študija ter sistematični skrbi za kompetence, ki so ključne za vodenje razreda, zagotavljanje socialno-čustvene dobrobiti učencev in delo v vse bolj raznolikih učnih okoljih. Pozvala je k evropskemu sodelovanju, izmenjavi dobrih praks in skupnemu razvoju rešitev, ki bodo podpirale kakovostne, vključujoče ter v prihodnost usmerjene izobraževalne sisteme.

V drugi razpravi na temo prispevka evropskega sodelovanja v izobraževanju k Evropskemu semestru je državna sekretarka poudarila, da mora imeti izobraževanje vidnejšo in bolj sistematično vlogo v celotnem procesu ter da lahko le z aktivnim sodelovanjem in soustvarjanjem držav članic priporočila Sveta Evropske unije resnično odražajo celovit, vključujoč in na človeka osredotočen pristop. Izpostavila je, da tovrsten pristop učinkoviteje usmerja nacionalne reforme ter zagotavlja, da izobraževalni sistemi krepijo znanje, spodbujajo inovacije, podpirajo demokratičnost družbe in celostni razvoj posameznika. Prav tako je osvetlila potrebo po večji preglednosti povezav med priporočili Sveta Evropske unije, spremljanjem in poročanjem, dostopom do evropskih sredstev in kohezijsko politiko na način, da bi zagotovili stabilnost, predvidljivost in vsebinsko skladnost z Evropskim izobraževalnim prostorom. Ključno je, da vlagamo v vseživljenjsko učenje ter ohranimo temeljno poslanstvo šol, in sicer razvijati učenje učenja, kritično mišljenje, ustvarjalnost ter radovednost, ki mladim omogočajo, da se ne le prilagajajo družbenoekonomskim spremembam, temveč jih soustvarjajo.