EU potrdila splošni pristop k spremembi Evropskega podnebnega zakona in odobrila nov NDC za COP30

Oba procesa sta ključna za določitev prihodnje poti razogljičenja, saj bosta usmerjala politike do leta 2040 in postavila okvir za vmesni cilj do leta 2035.

Državni sekretar Vajgl na izrednem zasedanju Sveta EU za okolje

Splošni pristop nadgrajuje prvotni predlog Evropske komisije, med drugim z možnostjo uporabe mednarodnih dobropisov za zmanjševanje emisij ter z okrepljeno določbo o reviziji, ki EU zavezuje k rednim pregledom napredka pri doseganju ciljev in, po potrebi, prilagajanju posameznih gradnikov podnebno-energetskega zakonodajnega okvira v skladu z znanstvenimi priporočili. Sprejet je bil tudi dogovor o odlogu začetka delovanja sistema za trgovanje s pravicami do emisije za stavbe in cestni promet (ETS2) do leta 2028, enoletni odlog, ki ga Direktiva že omogoča.

Splošni pristop vključuje tudi sklice na načela prihodnjega zakonodajnega okvira, med katerimi je geografska uravnoteženost kot kriterij za delitev dela EU sredstev za podnebne ukrepe - element, za katerega si je prizadevala tudi Slovenija.

Državni sekretar Uroš Vajgl je po zasedanju poudaril: »Slovenija podpira 90-odstotni neto cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040, saj je utemeljen na znanosti, v skladu s Pariškim sporazumom in predstavlja pravičen prispevek EU k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Podnebno ukrepanje ni le naša okoljska dolžnost, temveč ključ do konkurenčne, odporne in energetsko neodvisne Evrope.«

Splošni pristop predstavlja politični dogovor med državami članicami. Ko bo Evropski parlament sprejel svoje stališče, bodo sledila medinstitucionalna pogajanja, kjer bosta sozakonodajalca sklenila končni dogovor o spremembi Evropskega podnebnega zakona.

Svet je potrdil tudi nacionalno določen prispevek (NDC) EU za obdobje po letu 2030, ki bo predložen Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). EU si s tem zastavlja indikativen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov med 66,25 % in 72,5 % do leta 2035, v primerjavi z letom 1990. NDC nadgrajuje septembra sprejeto izjavo o nameri, s katero so ministri potrdili zavezanost EU Pariškemu sporazumu in napovedali, da bo EU svoj NDC predložila pred konferenco COP30 v Belému v Braziliji (10.-21. november 2025).

NDC-ji so sestavni del Pariškega sporazuma in jih morajo pogodbenice UNFCCC posodabljati vsakih pet let. Opredeljujejo napore posamezne pogodbenice za zmanjševanje emisij in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. EU v imenu Unije in njenih držav članic predloži enoten NDC.

Letošnja konferenca se bo osredotočala zlasti na blaženje podnebnih sprememb. Pričakovati je razpravo o rezultatih sinteznega poročila o novih oziroma posodobljenih NDC-jih ter o krepitvi skupne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z namenom omejitve segrevanja na 1,5 °C, skladno s Pariškim sporazumom.

Ob robu zasedanja se je državni sekretar Vajgl udeležil tudi srečanja neformalne skupine ministrov Green Growth Group, kjer je izpostavil, da mora EU v Belému nastopiti ne le z dosedanjimi dosežki pri zniževanju emisij in v vlogi največje donatorice podnebnih financ, temveč tudi z jasnimi zavezami nadaljnjega ukrepanja.

Evropska unija uskladila skupni nastop za COP30

V zgodnjih jutranjih urah so države članice EU dosegle soglasje o skupnem prispevku, s katerim bo Unija nastopila na COP30. Države so oblikovale skupni pristop k cilju 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040 ter pogoje za njegovo uresničitev. Kljub začetnim razlikam v izhodiščih je prevladalo razumevanje, da je enoten evropski nastop ključnega pomena za kredibilnost EU kot vodilne sile v svetovnem boju proti podnebnim spremembam.

Državni sekretar Vajgl je ob soglasju poudaril: »Veseli smo današnjega dogovora. Uspeh je v tem, da smo znova dokazali - ko gre za multilateralizem in za izvajanje Pariškega sporazuma, znamo popustiti pri nacionalnih stališčih in priti do enotnega nastopa, ki ga Evropa potrebuje.«

EU bo v Belému nastopila z enotnim prispevkom, ki predvideva okrepljeno zmanjševanje emisij do leta 2030 in usmeritev do 90-odstotnega zmanjšanja do leta 2040. V naslednjih dneh bodo sledila tehnična usklajevanja o izvedbenih politikah, med drugim na področju blaženja, prilagajanja, podnebnega financiranja in pregleda napredka.

S tem EU potrjuje svojo zavezanost multilateralizmu, cilju 1,5 °C in pravičnemu prehodu, ki ne pušča nikogar ob strani. 30. podnebna konferenca Združenih narodov (COP30) bo potekala od 10. do 21. novembra 2025 v Belému pod predsedstvom Brazilije. Pred začetkom zasedanja bo 6. in 7. novembra potekal Vrh voditeljev COP30, na katerem bo Slovenijo zastopala podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Ministrica bo 6. novembra podala nacionalno izjavo Slovenije, 7. novembra pa sodelovala na panelu o energetskem prehodu.

Na vrhu se pričakujejo razprave o povečanju svetovne ambicije na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam ter o mobilizaciji podnebnega financiranja. Voditelji bodo razpravljali tudi o novem finančnem cilju, dogovorjenem v Bakuju, ki predvideva 300 milijard USD letno za države v razvoju in 1,3 bilijona USD skupnih sredstev do leta 2025 iz javnih in zasebnih virov za podporo globalnim ukrepom.

V prvem tednu konference bo slovensko delegacijo vodil državni sekretar Uroš Vajgl, v drugem, ministrskem segmentu, pa minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki bo sodeloval v sklepni fazi pogajanj.

Ob robu konference bo Slovenija predstavila dobre prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki veljajo za enega ključnih prispevkov k odpornim ekosistemom in podnebni nevtralnosti.

V razpravah COP30 se pričakujejo odločitve o okrepljenih nacionalnih prispevkih do leta 2035, operacionalizaciji globalnega cilja za prilagajanje (GGA) ter novem kolektivnem količinskem cilju podnebnega financiranja (NCQG). Poseben poudarek bo namenjen postopnemu prehodu od fosilnih goriv in odpravi neučinkovitih subvencij, ki ne naslavljajo energetske revščine ali pravičnega prehoda.

Slovenija v celoti podpira usklajeno stališče Evropske unije in bo v pogajanjih delovala za ambiciozne, znanstveno utemeljene prispevke do leta 2035 ter za usklajen evropski NDC, ki bo temeljil na novem podnebnem cilju EU za leto 2040. Zavzemala se bo za postopen, izvedbeno verodostojen prehod od fosilnih goriv, z uporabo tehnologij zajema in shranjevanja ogljika le tam, kjer alternativne rešitve niso izvedljive.

Poseben poudarek bo namenjen učinkovitemu podnebnemu financiranju, ki mora vključevati javne in zasebne vire, omogočiti hitro operacionalizacijo Sklada za izgube in škodo ter krepitev prilagajanja podnebnim spremembam z merljivimi kazalniki napredka in vključevanjem najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Evropska unija in njene države članice tako ostajajo med vodilnimi svetovnimi akterji v prizadevanjih za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma. S soglasjem, doseženim pred začetkom COP30, je EU znova dokazala, da lahko tudi v času geopolitičnih napetosti in različnih interesov deluje enotno - ko gre za prihodnost planeta.