Sporazum med EU in Mercosurjem izdaja evropske kmete, delavce, potrošnike in okolje

Sporazum med EU in Mercosurjem izdaja evropske kmete, delavce, potrošnike in okolje

November 13, 2025| Kmetijstvo, V središču pozornosti, Sporočilo za javnost

Medtem ko Komisija še naprej spodbuja sporazum med EU in Mercosurjem, ključne agroživilske organizacije EU ter zagovorniki okoljskih in delavskih pravic ponovno odločno in enotno nasprotujejo resnim tveganjem, ki jih sporazum predstavlja za prehransko varnost EU, okoljske cilje, dobrobit živali, delovne standarde in preživetje kmetov.

Sporazum med EU in Mercosurjem tvega nevtrajen uvoz riža, perutnine, govedine, sladkorja, koruze in etanola brez dajatev, od katerih se večina proizvaja po bistveno slabših standardih od tistih, ki jih zahteva EU. To vzbuja resne pomisleke glede okoljskega in socialnega dampinga, saj proizvajalci iz Mercosurja pogosto delujejo brez enakih strogih zaščitnih ukrepov glede delovnih standardov, krčenja gozdov, uporabe pesticidov (na primer, več kot 30 aktivnih snovi, odobrenih za uporabo v sladkornem trsu v Braziliji, je bilo v EU prepovedanih za uporabo v sladkorni pesi, 52 % snovi, odobrenih za uporabo v koruzi, pa ni v EU), trajnostnega upravljanja zemljišč in emisij ogljika - vse to morajo kmetje v EU upoštevati. Določbe sporazuma o trajnosti niso niti zavezujoče niti zadostne za preprečevanje negativnih vplivov na zdravje, okolje in zaposlovanje, zaradi česar so kmetje in gospodarstvo v EU izpostavljeni nelojalni konkurenci.

Gospodarski pritisk in padajoče cene za proizvajalce v EU so že očitni, saj tretjina uvožene perutnine v EU (tako po količini kot vrednosti) že prihaja iz držav Mercosurja, vse večje količine govedine, sladkorja, koruze, medu in etanola pa bodo kmalu vstopile na trg EU. Pomanjkanje vzajemnosti pri proizvodnih standardih in stroških v kombinaciji z deregulacijo trga to neravnovesje še poslabšuje in ustvarja neenake konkurenčne pogoje, ki tvegajo izgubo delovnih mest, zapiranje kmetij in tovarn po vsej Evropi. Ta dogovor bi prav tako spodkopal zaupanje potrošnikov v evropsko hrano, dodatno destabiliziral trge in ogrozil visoke standarde, ki opredeljujejo kmetijstvo EU.

Kumulativni učinek tega sporazuma bo le še poslabšal obstoječe pritiske. Vsaka dodatna količina za občutljive sektorje bo še bolj spodkopala trajnost EU, preživetje kmetov in njihovo preživetje.

Podobno standardi dobrobiti živali v državah Mercosurja močno zaostajajo za strogimi zaščitnimi ukrepi, ki se izvajajo v EU, kar ustvarja etično neravnovesje, ki spodkopava visoke prakse dobrobiti živali, ki jih upoštevajo evropski proizvajalci. Obstajajo tudi sanitarna tveganja, na primer nedavne revizije GD SANTE so razkrile pomanjkljivosti pri brazilskem nadzoru ptičje gripe, morebitno nezadostno prijavljanje izbruhov in uporabo prepovedanih metod kemične dekontaminacije (npr. perutnina, oprana s klorom). Zaskrbljenost se pojavlja tudi zaradi pomanjkanja popolne sledljivosti v nekaterih državah Mercosurja, kar je še posebej problematično pri uvozu govedine, saj preprečuje kakršno koli gotovost glede pravega izvora živali in ali je proizvodnja povezana z izkrčenimi območji.

Poleg tega so tveganja izkoriščanja delovne sile povečana zaradi šibkejšega varstva delavcev v državah Mercosurja. Kljub ratifikaciji ustreznih konvencij se v državah Mercosurja poroča o kršitvah temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o odpravi prisilnega/vezanega dela in otroškega dela. Poleg tega po podatkih indeksa globalnih pravic ITUC^[1], vse države Mercosurja razen Urugvaja redno kršijo pravice delavcev, zlasti pravico do svobode združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj in pravico do stavke. To ne ogroža le pravic delavcev v državah Mercosurja, temveč lahko negativno vpliva tudi na plače, delovna mesta in delovne pogoje v Evropi zaradi uvoza izdelkov, povezanih s slabimi delovnimi praksami.

Najnovejše dodane zaščitne klavzule niso nič drugega kot komunikacijsko orodje za prodajo sporazuma. Pragovi in ​​sprožilci niso relevantni ali pa so postavljeni tako visoko, da bi jih bilo skoraj nemogoče aktivirati, kar ne nudi resnične zaščite prizadetim sektorjem. Tako imenovana zaščitna klavzula nima praktičnega pomena, saj ne zagotavlja varovala pred strukturnimi neravnovesji na trgu in nelojalno konkurenco. Sporazum tudi lažno trdi, da gre za zaščito okolja, dela in krčenja gozdov, saj tako imenovane klavzule niso izvršljive in nimajo mehanizmov sankcij za zagotavljanje skladnosti. Posledično je vsako leto deset tisoč hektarjev zemljišč ogroženih zaradi krčenja gozdov.

Še huje, vključitev edinstvenega "mehanizma za ponovno uravnoteženje" kaže na nezmožnost EU, da v tem sporazumu brani lastne standarde, in nas straši za prihodnost, s čimer ogroža njeno kmetijstvo, delovne standarde, podnebne politike in suverenost.

Ta dogovor ostaja nesprejemljiv, izdaja kmetov, delavcev in potrošnikov, ki jo še poslabšujejo vprašljivi demokratični in sodni postopki. Potrebujemo skladne politike, ki podpirajo suverenost in trajnost EU, ter pregledno in pošteno trgovino.

-END-

^[1] Globalni indeks pravic - Mednarodna konfederacija sindikatov

V imenu naslednjih združenj:

AVEC - Združenje predelovalcev perutnine in trgovine s perutnino v državah EU
CEFS - Evropsko združenje proizvajalcev sladkorja
CEPM - Evropska konfederacija pridelovalcev koruze
CIBE - Mednarodna konfederacija evropskih pridelovalcev pese
COPA-COGECA - Združeni glas kmetov in njihovih zadrug v Evropski uniji
EFFAT - Evropska federacija sindikatov prehrane, kmetijstva in turizma
ePURE - Evropsko združenje za obnovljivi etanol
iEthanol - Evropsko združenje za industrijski in pijačni etanol
SELMA - Združenje za trajnostno evropsko živinorejo in meso
Via Campesina - Smo kolektivni glas kmečkih kmetov v Evropi

Skupno sporočilo za javnost