171. redna seja Vlade Republike Slovenije

2. 10. 2025

• Vlada Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele Zakona o službi v Slovenski vojski, ki so pripravljene z namenom, da se uredi problematika delovnega časa in za čas trajanja določenih vojaških aktivnosti uredijo nekatere druge pravice iz delovnega razmerja. Sprejela je tudi pomembne spremembe v cestninjenju tovornih vozil - tista, ki bolj onesnažujejo, bodo plačevala več.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (skrajšani postopek). Besedilo predloga zakona bo poslala v obravnavo Državnemu zboru. Spremembe in dopolnitve Zakona o službi v Slovenski vojski so pripravljene z namenom, da se uredi problematika delovnega časa in za čas trajanja določenih vojaških aktivnosti omejijo nekatere druge pravice iz delovnega razmerja (pravica do odmora in počitka, odklopa, oskrbovalskega dopusta, očetovskega dopusta, starševskega dopusta, ki pripada očetom, varstvo določenih kategorij delavcev) v povišani pripravljenosti, v izrednem in vojnem stanju ter pri opravljanju začetnega vojaškega usposabljanja, na operativnem urjenju, na vojaški operaciji in zaradi izrednega dogodka, s tem se v pravni red Republike Slovenija na obrambnem področju prenaša možnost, ki jo ponuja Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa Sodišče EU in tudi z njo v povezavi stališča, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v sodbi C-742/19, s katero je opredelilo kriterije, skladno s katerimi se lahko posamezne dejavnosti, ki jih izvajajo oborožene sile, izključijo iz uporabe navedene direktive. Najpomembnejše predlagane rešitve so:

• za varovanje objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, se na Ministrstvu za obrambo oziroma v Slovenski vojski v miru uvaja možnost internega varovanja v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanja;
• določa se, da vojaškim osebam ne bo več treba opravljati pripravništva;
• na novo se ureja prevzem pogodbenih obveznosti, ki jih ima pripadnik ali kandidat za zaposlitev v stalni sestavi Slovenske vojske ali kandidat za opravljanje službe v rezervni sestavi Slovenske vojske iz pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o izobraževanju ali iz pogodbe o štipendiranju z drugim delodajalcem oz. drugim štipenditorjem;
• upoštevajoč možnost, ki jo ponuja omenjena Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta, se ureja problematika delovnega časa in omejijo nekatere druge pravice iz delovnega razmerja (v izrednem in vojnem stanju, pri opravljanju začetnega vojaškega usposabljanja, na operativnem urjenju, v vojaški operaciji in zaradi izrednega dogodka);
• urejajo se delovni čas, odmera in izraba letnega dopusta pri opravljanju dela v izmenah, ter delovni čas na straži in pri varovanju objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo;
• na novo se od 1. januarja 2025 (to je z dnem uveljavitve novega plačnega sistema) vrednoti posebni pogoj - bivanje v enoti ali zavodu oz. drugem določenem mestu, in sicer v višini 100-odstotne urne postavke zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih.

V prvem odstavku 12. člena predloga zakona je določeno, da mora vlada najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona z njim uskladiti Pravila službe v Slovenski vojski, in sicer poglavje o delu in notranji službi, ki določa tudi delovni čas pripadnikov Slovenske vojske v miru, ob povišani pripravljenosti ter med opravljanjem nalog v drugi državi ter dodatno urediti določbe glede možnosti internega varovanja objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. Finančne posledice sprejema zakona bodo po ocenah znašale 26.948.146 evrov. Sredstva za leto 2025 bodo zagotovljena s prerazporeditvijo znotraj finančnega načrta Slovenske vojske. Za izvajanje zakona po letu 2025 pa bodo sredstva zagotovljena v okviru proračuna v finančnih načrtih Ministrstva za obrambo pri proračunskem uporabniku Slovenski vojski.

Z Zakonom o cestninjenju, ki je začel veljati 18. decembra 2024, se je med drugim v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2022/362 EU. Slednja je z namenom večjega upoštevanja vpliva tovornega prometa na okolje predvidela nov način prilagajanja infrastrukturne pristojbine glede na emisije CO2. Temu sledi Splošni akt o cestninjenju, katerega bistvena vsebinska dopolnitev se nanaša na določbe, ki opredeljujejo prilagoditev sistema cestninjenja vozil, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 3.500 kg, glede na emisije CO2. Obstoječi sistem cestninjenja DarsGo se prilagaja na način, da se bo višina infrastrukturne pristojbine razlikovala tudi glede na emisijske razrede CO2. Novi način zaračunavanja cestnine se bo začel izvajati s 1. 11. 2025. Zakon o cestninjenju, ki ureja nov način zaračunavanja cestnine za tovorna vozila, je bil usklajen s predstavniki prevoznikov v Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. V Splošnem aktu o cestninjenju so vključene določbe, ki se nanašajo na način določitve emisijskega razreda CO2 za posamezno vozilo, opredeljeni pa so tudi dokumenti, ki jih morajo uporabniki predložiti pri registraciji oziroma uvrstitvi v posamezen CO2 razred. Emisijski razred CO₂ vozila označuje razvrstitev vozila v enega od petih emisijskih razredov CO₂ glede na specifične emisije CO₂ vozila v skladu z Zakonom o cestninjenju. Najnižji emisijski razred CO2 je emisijski razred CO2 1, najvišji pa emisijski razred CO2 5. Dodatno so opredeljeni tudi postopki v zvezi z razvrščanjem vozil v posamezne cestninske oziroma emisijske razrede CO2. Emisijski razred CO2 1 zajema vozila, ki jih ni mogoče razvrstiti v noben drug emisijski razred CO₂, bodisi ker stranka za vozilo ni oddala vloge za dodelitev višjega emisijskega razreda CO2, bodisi ker niso predložena ustrezna dokazila, ali ker podatki iz dokumentov vozila kažejo, da vozilo ne izpolnjuje pogojev za višji emisijski razred CO2. Vlada je zaradi vsebinske oziroma tehnične povezanosti Splošnega akta o cestninjenju z drugimi akti s področja cestninjenja spremenila tudi Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, Uredbo o določitvi faktorjev prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine za vozila, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 3.500 kg, Sklep o spremembah Sklepa o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih cestninskih cest ter Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest. V skladu s sporazumom z Republiko Avstrijo je zaradi indeksacije cestnine spremenjena tudi Uredba o spremembah Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke. Skladno s sporazumom se bo vožnja skozi Karavanke za osebna vozila podražila za 2,45 % in bo od 1. 1. 2026 stala 9 evrov z DDV za enkratni prehod.

Vlada je sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025-2028, ki nadaljuje ključne ukrepe iz prejšnjega obdobja in jim dodaja sredstva za leti 2027 in 2028, višina pa je določena glede na predvidene prihodke od dražb emisijskih kuponov. Sredstva bodo razporejena po vsebinskih področjih, ki odgovarjajo na glavne podnebne izzive, tako pri blaženju kot pri prilagajanju na podnebne spremembe. Ukrepi se izvajajo prek več ministrstev in institucij, pri čemer je za vsak ukrep jasno določeno, kdo je izvajalec in upravičenec ter kako se sredstva uporabljajo. Cilj je pregledna poraba in skupen napor države pri doseganju podnebnih ciljev. Program predvideva 830 milijonov evrov izplačil v obdobju 2025-2028. Sredstva bodo namenjena ukrepom, ki podpirajo zeleni prehod in povečujejo odpornost Slovenije na podnebne spremembe. Za mednarodno podnebno financiranje je namenjenih 12 milijonov evrov, za ozaveščanje in izobraževanje 26 milijonov evrov ter dodatno še sredstva za digitalno podporo, tehnično pomoč in kritje stroškov poslovanja Eko sklada.

S sklepom, ki ga je danes sprejela vlada, je leto 2026 razglasila za leto pisateljice Zofke Kveder. Leta 2026 bo minilo sto let od smrti pisateljice, prevajalke, publicistke in urednice, ki je s svojim delom pomembno zaznamovala slovensko književnost in kulturo ter se uveljavila tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Razglasitev leta pisateljice Zofke Kveder ponuja priložnost za celovit premislek o vlogi žensk v slovenski zgodovini, kulturi in družbi. Ministrstvo za kulturo bo v okviru leta 2026 k pripravi posebnih vsebin in projektov povabilo javne zavode, sklade in agencije s področja kulture, hkrati pa k sodelovanju tudi druge resorje, saj sporočilo in aktualnost Zofke Kveder presegata kulturni okvir.

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2025-2028 uvrstila nov projekt, s katerim bo v letih 2025 in 2026 omogočeno sofinanciranje nakupa električnih koles za fizične osebe. Projekt se izvaja v okviru Sklada za podnebne spremembe, ki sredstva usmerja v ukrepe za razogljičenje prometa. Sofinanciranje nakupa e-koles spodbuja prebivalce k trajnostni mobilnosti, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov ter prispeva k čistejšemu zraku, tišjem okolju in boljšemu zdravju ljudi. Sredstva bodo namenjena nakupu električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles. Višina subvencije bo znašala do 25 % maloprodajne cene (največ 500 evrov) za mestna in zložljiva kolesa ter do 30 % maloprodajne cene (največ 1.000 evrov) za tovorna e-kolesa. Do subvencije bodo upravičene polnoletne fizične osebe, javni poziv pa bo objavil Borzen, operater trga z elektriko. Za subvencije bo namenjenih 2 milijona evrov iz Podnebnega sklada, upravičenci pa bodo prispevali dodatnih 6 milijonov evrov lastnih sredstev. Skupna vrednost projekta tako znaša 8 milijonov evrov. Z novim projektom bi lahko do leta 2026 prihranili do 1.593 ton CO₂, če bodo e-kolesa uporabljena za vsakodnevne poti na delo in krajše opravke namesto avtomobilov na notranje zgorevanje.