Meteorologi s preverjanji snežne odeje v visokogorju ocenjujejo plazovno nevarnost

• Agencija Republike Slovenije za okolje

V zimski sezoni so redni obiskovalci gora tudi redni obiskovalci spletne strani Agencije za okolje, kjer med drugim izhaja t. i. plazovni bilten - strokovno poročilo o stabilnosti snežne odeje.

Člani delovne skupine za sneg in plazove so zaposleni v različnih enotah Agencije Republike Slovenije za okolje, lavinska opazovanja pa izvajajo ob ostalih primarnih obveznosti njihovih delovnih mest.

Za izdelavo plazovnega biltena morajo najprej izdelati realno oceno stanja snežne odeje. To storijo na podlagi podatkov samodejnih vremenskih postaj, posnetkov spletnih kamer, numeričnega snežnega modela in na podlagi informacij s terena. Nato pa z uporabo meteoroloških prognostičnih modelov in s strokovno presojo predvidijo glavne plazovne grožnje v naslednjih dneh.

Struktura plazovnega biltena je v celoti mednarodno usklajena v okviru Združenja evropskih plazovnih služb (EAWS), standardizirana so tudi merila za določanje stopenj nevarnosti, časovno in krajevno merilo ter plazovni problemi.

Plazovne napovedi praviloma pripravijo za vsak dan med novembrom in majem, Agencija za okolje pa v tem času za opazovanje snežne odeje in plazov v visokogorju prav vsak teden aktivira vsaj eno dvočlansko odpravo.

Opazovalci na terenu opazujejo, ali prihaja do proženja plazov, beležijo, ali se sprožajo sami ali jih sproža človek. Nato izberejo reprezentativne točke, na katerih izvedejo prvo fazo meritev. Najprej na prerezu snežne odeje določijo profil snežne odeje oz. trdoto snežnih plasti. Določijo jo glede na to, ali lahko v sneg zarežemo s pestjo, štirimi prsti, enim prstom, svinčnikom ali nožem. Te podatke nato vnesejo v aplikacijo Varsom RegObs.

Plazovno nevarnost predstavljajo okoliščine, kjer se trdota snežne odeje iz plasti v plast precej spreminja, torej kadar trdna plast snežne odeje leži na mehkejši oz. obratno. To so kritične plasti. Najbolj zahrbtna plast je globinski srež oz. plast plovnega snega, ki je v letošnji zimi pogost pojav. Nastane, kadar pri nizkih temperaturah toplejši vodni hlapi prehajajo iz spodnje plasti v zgornjo, pri čemer vmesna plast snežne odeje kristalizira. Ta predstavlja šibko plast, ki poveča plazovno nevarnost.

Zadnjo fazo opazovanja predstavlja standardiziran test stabilnosti snežne odeje (test ECT). Izvajajo ga na stebru snega, po katerem udarjajo z različnimi stopnjami obremenitev: 10-krat s težo dlani, 10-krat s težo roke pod komolcem, 10-krat s težo celotne roke. Ta test pokaže razpoke med plastmi.

Konkretno se je pri zadnjem opazovanju (30. 1. 2026) pokazalo, da je test ECT definiral več plasti, kot so jih določili pri prerezu snežne odeje. Še bolj bistveno pa je, da ta test pokaže, kako se razpoke širijo. Hitreje kot se širijo pod manjšimi obremenitvami, večjo nevarnost predstavljajo. Alternativa testu ECT je novejši t. i. avstrijski test na snežnem stolpcu 40 cm x 40 cm, ki ga obremenjujejo z udarci s strani.

Opazovalci na terenu opravijo tudi lažja vzdrževalna dela sicer težje dostopnih meteoroloških postaj.

Podatke o snežni odeji in plazovih občasno dopolnjujejo tudi člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Dragocene so tudi informacije naključnih zanesenjakov, ki objavljajo poročila o razmerah v gorah ali pa celo svoje preizkuse stabilnosti snežne odeje na družbenih omrežjih oz. drugih portalih.

Za več informacij o plazovnem biltenu si lahko ogledate strokovno predavanje sodelavca Jake Ortarja: Pozor, snežni plaz! - YouTube

Agencija za okolje v zimskem času za opazovanje snežne odeje in plazov v visokogorju prav vsak teden aktivira vsaj eno dvočlansko odpravo | Avtor: Agencija za okolje

• Anketa o zadovoljstvu s storitvami Agencije za okolje v letu 2025