Ministrstvo na Blejskem strateškem forumu o konkurenčnosti in blaginji v novi dobi

dr. Anže Logar, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo, delo in šport | Avtor: Žan Kolman

Osrednje sporočilo aktivnosti ministrstva na letošnjem BSF je vprašanje, kako ustvariti okolje, v katerem lahko gospodarstvo, zaposleni, znanje in kapital skupaj ustvarjajo višjo dodano vrednost, nova delovna mesta in dolgoročno blaginjo. Slovenija ima pri tem priložnost, da svojo majhnost spremeni v konkurenčno prednost - z večjo odzivnostjo, povezovanjem in osredotočenostjo na področja, na katerih lahko doseže globalno odličnost.

Future 500 Forum

Uvodni strateški okvir foruma je z nagovorom odprl dr. Anže Logar, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo, delo in šport. V okviru dogodka je bil prvič javno predstavljen tudi Future 100 Slovenija, raziskovalni izbor 100 slovenskih podjetij z največjim potencialom za prihodnjo mednarodno rast.

Future 500 je strateška iniciativa IEDC - Poslovne šole Bled, ki se razvija v partnerstvu z Atlantic Council in Blejskim strateškim forumom (BSF). Medtem ko BSF odpira razpravo o geopolitičnem položaju Evrope, Future 500 vanjo vnaša gospodarsko-poslovno razsežnost: kako prepoznati evropska podjetja z največjim potencialom ter jim omogočiti, da zrastejo v globalne igralce. V uvodnem pogovoru Future 100 Slovenija je sodeloval državni sekretar mag. Leon Korošec.

Minister Logar je poudaril, da mora biti ambicija države širša od samega spodbujanja nastajanja novih podjetij: »Naša naloga ni ustvarjati podjetij. Naša naloga je ustvariti okolje, v katerem lahko dobra podjetja rastejo. Podjetjem moramo dati jasno sporočilo: Če investirate, zaposlujete, razvijate in ustvarjate visoko dodano vrednost, je Slovenija prava za vas.«

Da ima Slovenija pri tem dobro izhodišče, potrjujejo tudi podatki o hitro rastočih podjetjih. Po podatkih AJPES-a je v Sloveniji 3.369 podjetij, ki izpolnjujejo kriterije hitro rastočih podjetij. Čeprav predstavljajo le 2,7 odstotka vseh podjetij, zaposlujejo 58.125 ljudi oziroma 10,2 odstotka vseh zaposlenih ter ustvarjajo 11,9 odstotka celotne neto dodane vrednosti gospodarstva. Njihova neto dodana vrednost na zaposlenega znaša 73.565 evrov, medtem ko je povprečje celotnega gospodarstva 62.587 evrov.

Ti podatki kažejo, da je rast podjetij veliko več kot zgolj podjetniško vprašanje. Je pomemben del razvojne strategije Slovenije.

Državni sekretar mag. Leon Korošec je v nadaljevanju sodeloval v uvodnem pogovoru Future 100 Slovenija - raziskovalnega izbora 100 slovenskih podjetij z največjim potencialom za prihodnjo mednarodno rast. Future 100 Slovenia je pilotna nacionalna implementacija metodologije Future 500 v Sloveniji, namenjena sistematičnemu prepoznavanju slovenskih podjetij z visokim potencialom za nadaljnjo rast.

Panelni razpravi ministrstva za gospodarstvo, delo in šport

V uvodu v panelni razpravi je podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo, delo in šport dr. Anže Logar poudaril, da je bistvo dveh panelov, ki jih organizira ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport kako povezati delo, kapital, znanje in državo v razvojni model, ki Sloveniji ne bo omogočil samo dohitevanja, ampak tudi vodenje.

»Močno gospodarstvo ne izbira med podjetjem in ljudmi, za rast potrebuje oboje. In tudi obratno, talenti potrebujejo uspešna podjetja, da lahko izkoristijo vse svoje potenciale. Vloga države pri tem pa je, da ustvari pogoje za rast, odstrani nepotrebne administrativne ovire ter omogoča trg dela, ki je dovolj fleksibilen in varen. Gospodarska politika pa mora biti bolj predvidljiva,« je poudaril minister.

Na temo drugega panela je minister poudaril, da ima Slovenija posebno priložnost: »Smo majhna država, kar ni slabost. Majhna država lahko hitreje sprejema odločitve, poveže raziskave, podjetja in javni sektor ter se osredotoči na niše, v katerih ima potencial za globalno odličnost. Zato ne potrebujemo nujno največjih podjetij. Potrebujemo globalne nišne zmagovalce. Majhna po številu zaposlenih, vendar najboljša na svojem področju, velika po znanju, tehnologiji in globalnem dosegu.«

Obnova blaginje - delo, kapital in država kot partnerji razvoja

Razpravljavci so v okviru prvega panela govorili o tem, kako lahko država kot razvojni partner skupaj z delodajalci, zaposlenimi in akademsko sfero oblikuje pogoje za višjo produktivnost, večjo dodano vrednost in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Posebna pozornost je bila namenjena vplivu umetne inteligence na prihodnost dela, razvoju znanj prihodnosti ter iskanju ravnovesja med interesi gospodarstva, kapitala in zaposlenih pri oblikovanju sodobnih razvojnih politik.

Razprava je odprla tudi vprašanje vloge socialnega dialoga in sodelovanja med državo, gospodarstvom, zaposlenimi ter znanstveno in raziskovalno sfero pri oblikovanju novega razvojnega modela.

Državni sekretar Štefan Kušar je poudaril: Sprememba, o kateri se največ govori, je združitev gospodarstva in dela v eno ministrstvo. Razlog je preprost: delo je gospodarska kategorija, ne le socialna. S tem smo želeli jasno poudariti, da je delo glavni vir ustvarjene vrednosti in da ljudje niso strošek gospodarstva, temveč njegov najpomembnejši kapital. Verjamemo, da delavcem bolje služimo tako, da jih postavimo v središče ustvarjanja vrednosti, kot pa da jih obravnavamo ločeno, znotraj sistema socialnega varstva. Pod isto streho gospodarska rast in delo nista tekmeca, ampak se morata medsebojno krepiti. Prav to je bistvo združitve. To ni naš eksperiment. Finska ima gospodarstvo in delo združena že skoraj 18 let, pod vladami različnih političnih usmeritev, in nobena jih ni ponovno ločila.

Poleg državnega sekretarja Štefana Kušarja so na panelu sodelovali še Timo Jaatinen, stalni državni sekretar na Ministrstvu za gospodarske zadeve in zaposlovanje Finske, Andrej Zorko, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, dr. Jure Knez, direktor družbe Dewesoft, Aarti Holla-Maini, direktorica Urada Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA) in prof. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pogovor je moderirala prof. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Oblikovanje prihodnosti - priložnost regije za voditeljstvo

V okviru drugega panela z naslovom Oblikovanje prihodnosti: priložnost regije za voditeljstvo je beseda tekla o tem, kako lahko države okrepijo svojo inovacijsko in tehnološko suverenost, ustvarijo pogoje za razvoj globalno konkurenčnih podjetij ter pospešijo rast evropskih tehnoloških prvakov. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako lahko majhne države z učinkovitim regulatornim okoljem, vlaganji v znanje, raziskave in inovacije ter povezovanjem industrije, znanosti in kapitala postanejo vodilne na izbranih tehnoloških področjih ter preidejo od vloge uspešnega sledilca k vlogi soustvarjalca prihodnjih tehnologij, poslovnih modelov in evropske konkurenčnosti ter kako zagotoviti, da bodo podjetja, ki nastanejo v Evropi, lahko v Evropi tudi rasla in dosegla globalni obseg.

Državni sekretar mag. Leon Korošec je poudaril: Slovenija mora svojo industrijsko moč nadgraditi z močnim okoljem za startupe in scaleupe. Velika podjetja zagotavljajo obseg, dostop do trgov in vključevanje v globalne vrednostne verige, medtem ko startupi in scaleupi prinašajo hitrost, prebojne inovacije in nove rešitve. Naša ključna naloga je povezati ta dva svetova - z boljšim dostopom do financiranja, industrijskih partnerjev, testnih okolij, javnih naročil in mednarodnih trgov. Naš cilj zato ne sme biti zgolj ustvariti več startupov, temveč predvsem pomagati slovenskim podjetjem pri rasti, da ostanejo v Sloveniji, naredijo preboj med globalne igralce, ter ustvarjamo zmagovalno miselnost. Priložnost Slovenije naj bo v tem, d, da se lahko premikamo hitreje.

Poleg državnega sekretarja mag. Leona Korošca so v razpravi sodelovali dr. Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica družbe Novartis d.o.o., Nathalie Moll, generalna direktorica Evropskega združenja farmacevtske industrije in združenj (EFPIA), Darmir Prusac, podpredsednik za raziskovalna partnerstva, Infobip, dr. Stefan Schulte, glavni izvršni direktor skupine Fraport in Kerstin Jorna, generalna direktorica za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, Evropska komisija. Pogovor je moderiral Matej Golob, direktor podjetja Corpohub.

Oba panela ministrstva sta pokazala, da konkurenčnosti in prihodnje blaginje ni mogoče obravnavati ločeno. Uspešno gospodarstvo potrebuje usposobljene ljudi, dostop do kapitala, učinkovito raziskovalno in inovacijsko okolje, predvidljivo regulativo ter državo, ki zna ustvariti pogoje za rast.

Ob robu Blejskega strateškega foruma se je minister sestal s predstavniki uveljavljenih podjetij Coca-Cola HBC, Bayer in Tik Tok ter mednarodne organizacije UN Tourism. Državni sekretar mag. Leon Korošec pa se je sestal s predstavniki podjetja Meta, mednarodne organizacije UNOOSA (Pisarna Združenih narodov za vesolje) ter z generalno direktorico Kerstin Jorna iz Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo pri Evropski komisiji.