09/23/2026 | Press release | Distributed by Public on 09/23/2026 02:11
Predsednik vlade Janez Janša, minister Tone Kajzer in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Igor Senčar | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Program ministra Kajzerja v New Yorku se je začel s srečanji s slovensko skupnostjo, kjer je minister poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika, identitete in vezi z domovino ter vlogo Slovencev v ZDA pri povezovanju obeh držav. V nedeljo, 20. septembra, se je udeležil svete maše v slovenski cerkvi sv. Cirila, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ter spremljajočega srečanja slovenske skupnosti.
V okviru političnih pogovorov se je minister Kajzer srečal s kanadsko zunanjo ministrico Anito Anand. Sogovornika sta potrdila dobre dvostranske odnose in govorila o gospodarskem sodelovanju, tudi v okviru celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (angleško Comprehensive Economic and Trade Agreement - CETA). Z namestnikom ameriškega državnega sekretarja Christopherjem Landauom je minister Kajzer izmenjal poglede na odnose med EU in ZDA, evropsko konkurenčnost in gospodarske izzive, povezane s Kitajsko, ter predstavil interes Slovenije za sodelovanje pri pobudi Pax Silica. Gospodarska in tehnološka diplomacija sta bili tudi v ospredju srečanja s podpredsednikom družbe ServiceNow Nickom Tzitzonom. Pogovor je bil namenjen digitalizaciji, umetni inteligenci, kibernetski varnosti ter razvoju znanj in možnosti nadaljnjega sodelovanja s Slovenijo. Minister Kajzer se je srečal tudi s predstavnico beloruskih demokratičnih sil Svetlano Tihanovsko. Pogovor je bil namenjen demokratični prihodnosti Belorusije, položaju beloruske opozicije ter širšim varnostnim posledicam razmer v državi. Slovenija nadaljuje podporo beloruskemu prebivalstvu in demokratičnim silam.
Pomemben del programa ministra Kajzerja predstavljajo dvostranska srečanja z zunanjimi ministri partnerskih držav. Z novim zunanjim ministrom Kazahstana Mukhtarjem Tileuberdijem je minister Kajzer govoril o nadaljnji krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja ter pripravah na naslednje zasedanje skupne gospodarske komisije. Kazahstanskega kolega je tudi povabil na obisk v Slovenijo. Z državnim ministrom za zunanje zadeve Katarja Mohamedom bin Abdulazizom Alkulaifijem sta sogovornika govorila o nadaljevanju političnega dialoga, krepitvi gospodarskega in prometnega sodelovanja ter možnosti neposredne letalske povezave. Minister Kajzer je poudaril tudi pomen konstruktivne mediacijske vloge Katarja v regiji.
Minister Kajzer se je srečal tudi s predsednikom 81. zasedanja Generalne skupščine OZN dr. Khalilurjem Rahmanom. Govorila sta o reformi OZN, krepitvi vloge Generalne skupščine ter potrebi po obnovi zaupanja v učinkovit multilateralizem. Predsednik Generalne skupščine je med ključne cilje svojega mandata postavil prav večjo učinkovitost in odzivnost multilateralnega sistema. Na področju humanitarnih vprašanj in mednarodnega prava se je minister sestal s predsednico Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Spoljarić Egger. V ospredju so bili zaščita civilnega prebivalstva, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in nadaljnje sodelovanje Slovenije s tem odborom.
Minister se je srečal tudi s predstavniki Ameriškega judovskega odbora. Pogovor je bil namenjen boju proti antisemitizmu, ohranjanju spomina na holokavst, sodelovanju Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst ter izvajanju slovenske nacionalne strategije za boj proti antisemitizmu do leta 2033.
Ob robu zasedanja Generalne skupščine je minister Kajzer sodeloval tudi na visokem dogodku o globalni prehranski varnosti in razmerah v Črnem morju. Slovenija podpira poziv k moratoriju na napade na infrastrukturo in plovila, namenjena izvozu ukrajinskega žita, saj varne pomorske poti neposredno vplivajo na prehransko varnost v najbolj ranljivih delih sveta. Slovenija je v okviru pobude »Žito iz Ukrajine« med letoma 2022 in 2026 prispevala 4,8 milijona evrov.
Slovenske aktivnosti v New Yorku odražajo naše osrednje prednostne naloge na 81. zasedanju Generalne skupščine OZN: mednarodni mir in varnost, spoštovanje mednarodnega prava in zaščito civilistov, človekove pravice in demokracijo, trajnostni razvoj ter učinkovitejši in bolj odziven multilateralni sistem. Slovenija se kot članica Sveta OZN za človekove pravice v obdobju 2026-2028 zavzema za sistem OZN, ki mora ob vse večjih geopolitičnih in globalnih izzivih prinašati konkretne rezultate.