Vpliv vojaške eskalacije v Iranu na kapitalske trge

Konec februarja sta ZDA in Izrael sprožili vojaško operacijo v Iranu, katere cilj je nevtralizacija iranske vojaške infrastrukture, jedrskega programa ter sprememba političnega vrha. V napadu je bil ubit tudi vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej, kar je vodilo do povračilnih napadov Irana na izraelske cilje ter ameriško infrastrukturo v zavezniških državah.

Eskalacija konflikta v Hormuški ožini predstavlja kritično tveganje za kapitalske trge, saj skozi to ozko grlo potuje približno petina svetovne ponudbe nafte. Cena nafte je v ponedeljek, 9. marca 2026, prvič po letu 2022 presegla 100 ameriških dolarjev za sod, ko so se investitorji nazadnje soočali s podobnim skokom po ruski invaziji na Ukrajino. Morebitno trajno povišanje cen energentov bi lahko povzročilo višjo inflacijo, na kar bi se centralne banke potencialno odzvale z bolj restriktivno denarno politiko. Višje cene energentov in posledično višja inflacija bi lahko negativno vplivale na gospodarsko rast.

Zgodovina sicer kaže, da so učinki geopolitičnih šokov na delniške trge praviloma kratkotrajni. Analize preteklih dogodkov kažejo, da je S&P 500 ob takšnih dogodkih v povprečju upadel za približno 5 %, pri čemer se je trg v večini primerov vrnil na prejšnje ravni v približno enem do dveh mesecih. Tudi donosnosti ameriških državnih obveznic se v takšnih obdobjih pogosto ne spremenijo bistveno, saj so bolj odvisne od širšega makroekonomskega okolja, inflacijskih pričakovanj in denarne politike.