Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo

• Ministrstvo za naravne vire in prostor

To ratifikacijo je država pripravljala več let, saj gre za sistemski ukrep, ki zahteva sodelovanje večih institucij in jasno razdeljene pristojnosti. Balastne vode namreč niso nepomembna tehnična podrobnost. So ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode.

Naše morje je majhno, a neprecenljivo. Ker je omejeno in občutljivo, je tudi bolj ranljivo. Zato je preventiva ključna. Za izvajanje konvencije v Republiki Sloveniji je odgovorno Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki bo ob podpori drugih resorjev ter strokovnih in inšpekcijskih služb zagotavljalo izvajanje usklajenih ukrepov za še dodatno varovanje morskega okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Pred ratifikacijo Slovenija ni pogodbenica Konvencije, zato nima "konvencijskih vzvodov", s katerimi bi od tujih ladij lahko sistematično zahtevala in preverjala:

• mednarodno spričevalo o ravnanju z balastno vodo,
• odobren Načrt ravnanja z balastno vodo,
• Knjigo o balastni vodi,
• ter izvajala inšpekcijski pregled

Z ratifikacijo bo Slovenija dobila pravno podlago, da zahteva skladnost ladij s konvencijskimi standardi ter vzpostavi mehanizme nadzora in sankcioniranja.

Slovenija nima primernih terminalov z napravami za čiščenje in popravilo balastnih rezervoarjev, zato teh storitev ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije ne morejo "oddati" balastne vode v obdelavo ali čistiti oziroma popravljati tankov. Po sprejetju zakona bo o tem država uradno obvestila Mednarodno pomorsko organizacijo.