V Izoli se zaključuje gradnja šestih suhih zadrževalnikov za zmanjševanje poplavne ogroženosti

Rikorvo 1 - pod AC, zgornja pregrada

Projekt predstavlja pomemben ukrep za zmanjševanje poplavne ogroženosti območja pomembnega vpliva poplav Izola in je bil izveden v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Po izvedbi načrtovanih ukrepov bo območje južno od Izole varoval celovit sistem šestih suhih zadrževalnikov, ki bo ob intenzivnih padavinah začasno zadrževal hudourniške vode ter jih po umiritvi razmer nadzorovano odvajal v vodotoke. Na ta način se zmanjšujejo konice pretokov in poplavna ogroženost dolvodnih območij, kjer se nahajajo stanovanjski objekti, prometna infrastruktura ter drugi pomembni objekti in površine. Projektne rešitve temeljijo na hidroloških in hidravličnih analizah ter so načrtovane za zmanjševanje poplavne ogroženosti pri 100-letnem poplavnem dogodku (Q100).

»Takšni projekti so dolgoročna naložba v varnejši prostor. Šest suhih zadrževalnikov v Izoli bo ob močnem deževju zmanjšalo poplavno ogroženost naselij in infrastrukture ter povečalo odpornost območja na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke,« poudarja vršilec dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer.

Sistem obsega suhe zadrževalnike Rikorvo 1 - sotočje, Rikorvo 1 pod AC, Rikorvo 2, Morer pod AC in Morer nad AC, ki so umeščeni na kmetijskih površinah južno od mesta Izola. Obstoječi zadrževalnik pri Mehanotehniki je umeščen vzhodno od mesta Izola ob avtocestnem priključku. Ob običajnih razmerah ostajajo prazni in ne spreminjajo vsakodnevnega videza prostora, aktivirajo pa se le ob večjih padavinah. Takšna ureditev zmanjšuje obremenitev vodotokov v času največjih pretokov in predstavlja enega najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti urbanih območij.

Rikorvo 2

Po analizi Inštituta za hidravlične raziskave, pripravljeni skladno z metodologijo izkazovanja prispevka projektov k zmanjševanju poplavne ogroženosti, bo projekt neposredno koristil 1.506 prebivalcem, katerih objekti se nahajajo na območjih, kjer se zmanjšuje poplavna ogroženost. Posredne koristi bo imelo dodatnih 19.816 prebivalcev, predvsem zaradi boljše dostopnosti do prometne in druge pomembne javne infrastrukture ob poplavnih dogodkih. Skupno bo tako po navedeni metodologiji od izvedenih ukrepov korist imelo 21.322 prebivalcev. Ti podatki predstavljajo strokovno oceno, izdelano na podlagi hidravličnega modeliranja in prostorskih analiz različnih poplavnih scenarijev.

Projekt predstavlja pomembno naložbo v dolgoročno prilagajanje prostora na podnebne spremembe ter krepitev odpornosti območja na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Poleg zmanjševanja poplavne ogroženosti prispeva tudi k večji zanesljivosti prometnih povezav, boljši dostopnosti do pomembne javne infrastrukture in učinkovitejšemu ukrepanju ob poplavah.

Projekt je bil izveden v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter predstavlja del sistematičnih vlaganj Direkcije Republike Slovenije za vode v ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, večjo odpornost prostora na podnebne spremembe ter dolgoročno varovanje ljudi, premoženja in infrastrukture.