01/29/2026 | Press release | Distributed by Public on 01/29/2026 08:09
Predstavniki OECD | Avtor: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Digitalni pregled Slovenije je poglobljena dodatna analiza v okviru rednih mednarodnih ocen OECD, kot sta Digital Government Index in OURdata Index. Namen pregleda je oceniti napredek Slovenije pri uresničevanju priporočil iz OECD Digital Government Review of Slovenia (2021), analizirati učinkovitost doseganja strateških ciljev ter opredeliti priložnosti za nadaljnjo pospešitev digitalne preobrazbe javnega sektorja, za krepitev učinkov digitalnih politik in bolj usklajene, podatkovne podprte in na uporabnika osredotočene digitalne uprave.
Končni dokument bo predvidoma objavljen v aprilu. Predstavitev ključnih ugotovitev je bila namenjena predstavnikom Ministrstva za digitalno preobrazbo in Ministrstva za javno upravo ter je naslovila ključna področja digitalne uprave, med drugim upravljanje digitalne preobrazbe, naložbe v digitalne rešitve, uporabo podatkov, digitalno javno infrastrukturo, umetno inteligenco ter oblikovanje in zagotavljanje digitalnih javnih storitev.
OECD v poročilu ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla opazen in sistemski napredek pri digitalni preobrazbi javnega sektorja. Posebej je izpostavljena ustanovitev Ministrstva za digitalno preobrazbo ter vzpostavitev sodelovalnega modela upravljanja, ki omogoča bolj usklajeno delovanje med resorji in ravnmi oblasti.
Na področju upravljanja digitalne preobrazbe OECD prepoznava okrepljeno strateško usmerjanje in jasno politično zavezanost. Nadaljnje priložnosti za uspešnejšo digitalno preobrazbo vidi v dodatnem razvoju spremljanja učinkov digitalne preobrazbe, sistematičnemu presojanju vplivov predpisov na digitalne politike in storitve in krepitvi zmogljivosti javnega sektorja, vključno s krepitvijo znanj javnih uslužbencev in državljanov za učinkovito in varno uporabo digitalnih tehnologij.
Pri digitalnih naložbah poročilo poudarja, da ima Slovenija vzpostavljene pomembne temelje za načrtovanje in izvajanje digitalnih projektov. Država bi lahko še povečala javne koristi digitalnih rešitev z bolj usklajenim in dolgoročnim pristopom k financiranju, prioritizaciji in spremljanju projektov ter krepitvijo sodelovanja z GovTech ekosistemom.
Na področju digitalne javne infrastrukture OECD izpostavlja trdne osnove, zlasti na področju kibernetske varnosti in digitalne identitete, ter prepoznava priložnosti za nadaljnjo nadgradnjo skupnih digitalnih gradnikov, kot so državni oblak, odprtokodne rešitve in digitalna obvestila.
Pri upravljanju podatkov OECD izpostavlja širitev uporabe sistema za izmenjavo podatkov Pladenj, širi se tudi vpogled posameznika v lastne osebne podatke. Odgovornost za upravljanje podatkov po institucijah bi lahko bolj formalno uredili, pri odprtih podatkih bi lahko okrepili delo z deležniki in spodbujanje njihove uporabe. Potencial podatkov bi lahko še bolje izkoriščali za boljše javne storitve ter za spremljanje učinkov politik.
in umetni inteligenci OECD ugotavlja pomembne pozitivne korake pri uvajanju učinkovite in zaupanja vredne umetne inteligence v javni upravi, zlasti v zadnjem letu. Vendar pa bodo potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev doslednega izvajanja in uresničevanja zastavljenih ciljev. Nadaljnje priložnosti vidi v krepitvi upravljanja, znanj, preglednosti in zaupanja, kar bi omogočilo še širšo in varno uporabo naprednih tehnologij v korist državljanov in gospodarstva.
Na področju digitalnih javnih storitev OECD poudarja prizadevanja Slovenije za bolj uporabnikom prijazne in dostopne storitve. Ključna področja, na katera bi se morala Slovenija osredotočiti so: celovit pogled na javne storitve - jasna večkanalna (omnichannel) strategija in pregleden katalog javnih storitev, več vključevanja uporabnikov, testiranje in spremljanje učinkovitosti storitev ter večjo uporabo načela "samo enkrat", ki zmanjšuje administrativna bremena.
Izjava državne sekretarke, dr. Aide Kamišalić Latifić
»Digitalni pregled OECD je za Slovenijo izjemno dragoceno strokovno ogledalo. Njegove ugotovitve in priporočila bodo pomembna podlaga za nadaljnje strateško in operativno načrtovanje ter za usmerjanje digitalne preobrazbe javnega sektorja.«
Projekt v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financira Evropska unija.