Agencijo za okolje še okrepila raziskovalca z najprestižnejšimi znanstvenimi štipendijami v EU

V projektu sodelujeta tudi dr. Iva Međugorac in dr. Matjaž Puh, ki sta se pridružila ravno Agenciji za okolje.

SMASH je prvi COFUND projekt, ki ga koordinira slovenska organizacija, in sicer Univerza v Novi Gorici. Pridobila ga je skupaj s partnerji Univerzo v Ljubljani, Institutom Jožef Stefan, Institutom informacijskih znanosti Maribor ter Agencijo za okolje.

V okviru projekta bo v petih letih financiranih 50 mednarodnih podoktorskih raziskovalcev, ki bodo s slovenskim superračunalnikom Vega raziskovali na izjemno raznolikih področjih s skupno točko - uporabo strojnega učenja.

Do danes je bilo na razpisih uspešnih 34 kandidatov, ki raziskujejo podnebne spremembe, personalizirano medicino, astrofiziko ter jezik in komunikacijo. »ARSO je bil v konzorcij SMASH povabljen na podlagi uspešnega sodelovanja s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani na področju napovedovanja obalnih poplav. Sodelovali smo od začetka in aktivno soustvarjali prijavo. Na našo pobudo so bila v raziskovalna področja SMASH vključena področja ekstremnih pojavov v meteorologiji, hidrologiji in oceanografiji,« pojasnjuje dr. Matjaž Ličer, član upravnega odbora projekta SMASH ter član sveta mentorjev, saj je podoktorski mentor raziskovalki geofizičarki dr. Ivi Međugorac, ki je kot prva kandidatka uspela pridobiti to zahtevno štipendijo za sodelovanje z Agencijo za okolje.

Dr. Iva Međugorac je doktorica geofizike z Univerze v Zagrebu in se ukvarja z raziskovanjem ekstremnih višin morja v Jadranu, njihovih značilnosti in meteorološkega ozadja. »Skupina na ARSO se ukvarja s podobnimi temami, vendar pri tem uporablja napredne metode strojnega učenja in je nedavno razvila prognostični model za napovedovanje izjemnih višin morja v Jadranu (HIDRA), ki presega obstoječe numerične modele. Zanimalo me je, kako se strojno učenje lahko uporabi pri takšnih pojavih in kako mi lahko takšen pristop pomaga učinkoviteje odgovarjati na nekatera odprta vprašanja. Zato se mi je program SMASH, ki se delno izvaja tudi na Agenciji za okolje, zdel odlična priložnost za širjenje znanja in sodelovanje z vrhunskimi znanstveniki iz sosednjih držav in širše.«

Proces za pridobitev najprestižnejše znanstvene štipendije v Evropski uniji je bil za kandidate precej zahteven, saj so morali s svojim projektnim predlogom prepričati mednarodno komisijo ocenjevalcev. Dr. Međugorac je to uspelo z željo po raziskovanju oz. razumevanju t. i. meteoroloških cunamijev - visokofrekvenčnih fluktuacij morske gladine, ki jih povzročajo hitre spremembe v zračnem pritisku. »Pred to štipendijo sem o strojnem učenju poznala le osnove, zato so bili pisanje projektnega predloga, učenje potrebne teorije ter sama predstavitev in zagovor projekta kar velik izziv. Na srečo sem imela veliko podporo dr. Matjaža Ličerja, ki mi je s svojimi nasveti in izkušnjami močno olajšal vsak korak tega procesa. Menim, da se je ves trud izplačal - danes skupaj rešujeva zapletene oceanografske probleme. Iščeva arhitekture strojnega učenja, ki bi nam omogočale napovedovati te procese brez numerično dragih fizikalnih modelov. Nedavno sva prišla do obetavnih rezultatov in dobila potrditev, da sva na dobri poti.«

Dr. Međugorac se je Agenciji za okolje pridružila avgusta 2024, od tedaj pa je razpeta med Ljubljano in Zagrebom, kjer je ostala njena družina.

Nasprotno pa je septembra 2025 dr. Matjaža Puha vključitev v projekt SMASH pripeljala bližje domačemu Portorožu, saj je pred tem sedem let magistrski in doktorski naziv pridobival na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu.

Doktor meteorologije se je torej vrnil v Slovenijo in pravzaprav tudi na Agencijo za okolje: »Zaradi dobrih izkušenj iz preteklosti, ko sem bil na študentski praksi v Sektorju za meteorološko in oceanografsko modeliranje, sem se odločil, da se na podoktorski program prijavim z mentorjem iz te skupine, z dr. Benediktom Strajnarjem. Najzahtevnejši del je bila priprava projektnega predloga, saj je zahtevala veliko časa, ki ga ob redni službi ni bilo prav veliko, ter precej usklajevanja z mentorjem, ko sem še živel v tujini.«

Cilj njegovega projekta je razviti napovedni model za neurja in druge težko napovedljive ekstremne pojave za širše območje vzhodnih Alp in severnega Jadrana, in sicer na osnovi strojnega učenja, ki bo združil in izkoristil obsežno zbirko podatkov, tako raznolikih in prostorsko razpršenih opazovanj kot tudi tradicionalnih numeričnih napovednih modelov: »Sistem bo dopolnjeval kratkoročno napoved vremena s pogostimi visokoločljivostnimi napovedmi, kar bo koristilo predvsem pri napovedovanju nevarnih vremenskih pojavov, kot so nevihte. Te so težko napovedljive zaradi nelinearnih procesov, ki vplivajo na njihov nastanek in razvoj. Po drugi strani imamo na voljo veliko opazovalnih podatkov (letalskih, radarskih in satelitskih meritev), ki jih pridobivamo z visoko časovno ločljivostjo. Ker so modeli strojnega učenja za več redov velikosti hitrejši od tradicionalnih numeričnih modelov, jih lahko pogosteje zaganjamo ter pri tem uporabimo najnovejša razpoložljiva opazovanja. Na ta način želimo izboljšati kratkoročno napovedovanje težko napovedljivih ekstremnih pojavov,« pripoveduje podoktorski raziskovalec, ki se je kot slovenski državljan lahko prijavil na slovensko raziskovalno institucijo, ker je več let živel v tujini. Za razpise v okviru programa Marie Skłodowska-Curie namreč velja pravilo mednarodne mobilnosti bivanja in dela na tuji raziskovalni instituciji.

Agencija za okolje si obeta sodelovanje tudi s podoktorskim raziskovalcem iz Indije. Pri prijavi projektnega predloga je bil z mentorjem dr. Sašom Petanom uspešen dr. Aman Arora, ki bo deloval na projektu zgodnjega opozarjanja pred hudourniškimi poplavami s pomočjo dinamičnih sistemov globokega učenja. Zaradi birokratskih zapletov kandidat še ni začel izvajati programa, predvidoma pa se bo Agenciji za okolje pridružil januarja 2026.

Dr. Benedikt Strajnar, dr. Matjaž Puh, dr. Matjaž Ličer in dr. Iva Međugorac